Jedro

Navedbe o opravičljivosti zamude z naroka niso pomembne za presojo pravilnosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi nepristopa pravdnih strank na prvi narok za glavno obravnavo. Na podlagi takšnih navedb je mogoč le predlog za vrnitev v prejšnje stanje. To je stranka tudi storila, a je bil ta predlog pravilno zavrnjen, saj upravičeni razlogi za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo niso podani.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 11. 3. 2014 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa ni vedelo za okoliščine iz pooblaščenkine zasebne sfere, ki so ji preprečile udeležbo na naroku, ki je bil razpisan za 10. 3. 2014 (nujni pregled zaradi dalj časa trajajočih težav z mučno tesnobo v prsih, na katerega je bila naročena ob 8.30, se je zaradi po pregledu odrejenega opazovanja v trajanju ene ure zavlekel do 10.30). Gre za okoliščine, ki so jih narekovali drugi in na katere ni imela vpliva. Jasno pa je, da ni pričakovati, da bi se uprla opazovanju po pregledu, ki je časovno zategnilo vso zadevo tako daleč, da ni več uspela priti na sodišče. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. S sklepom z dne 2. 7. 2014 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in odločilo, da je tožnica dolžna v 15 dneh tožencu povrniti stroške postopka nastale v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v višini 61,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva zamude do plačila (II. točka izreka).

5. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je v pravočasno vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utemeljila razloge njene odsotnosti zaradi zdravniškega pregleda. Določba drugega odstavka 120. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) od sodišča zahteva razpis naroka za vrnitev v prejšnje stanje. Izjema je le okoliščina, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen s splošno znanimi dejstvi, ali če se predlog za vrnitev v prejšnje stanje vlaga iz očitno neupravičenega razloga. Zdravniški pregled je intimna obveznost pooblaščenke, vezana na njeno takratno zdravstveno stanje, zato nastale situacije ni mogoče zajeti v okvir splošno znanih dejstev. Pooblaščenka bi se obravnave z gotovostjo lahko udeležila, če zdravnica ne bi odredila enournega opazovanja, s katerim pooblaščenka ni računala in ga kljub skrbnosti ni mogla predvidevati ali preprečiti. Ta moment na strani pooblaščenke ni splošno znan do take mere, da sodišču ne bi bilo treba razpisati naroka. Sodišče in pooblaščenka nimata strokovnega znanja, da bi lahko predvidela trajanje pregleda in dodatnega opazovanja. Za opazovanje se je zdravnica odločila po pregledu in ga tudi sama ni predvidevala, saj bi sicer pooblaščenko opozorila. Ta odločitev zdravice ji je onemogočila prihod na sodišče ter iskanje substitucije in ni bil torej sam pregled razlog za nezmožnost priti na sodišče. Sodišče nima znanja, da bi zaključilo, da je tak razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje očitno neupravičen razlog. Za očitno neupravičen razlog bi šlo le v primeru, če pooblaščenka ne bi predložila nobenega dokaza o okoliščinah in vzrokih njene odsotnosti z naroka. Pooblaščenka v svoji karieri ni zamudila nobenega naroka, substituta si je zagotovila vedno, ko je bilo to mogoče. Ni utemeljen očitek sodišča prve stopnje, da je ravnala neskrbno, ker ni zagotovila substitucije. V tisti situaciji je bilo angažiranje substitucije nemogoče, ker za to ni bilo objektivnih pogojev. V nadaljevanju je bila v bolniškem staležu od 20. 3. 2014 do 11. 4. 2014, kar je bila situacija, ki jo je lahko pričakovala, za ta čas pa si je priskrbela substitucije. Pooblaščenka ni bila na dopustu, kot to navaja sodišče in jo poučuje, kdaj vse si mora zagotoviti substitucijo. Če bi sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, določilo o sojenju v razumljivem roku ne bi bilo prekršeno.

6. Toženec na to pritožbo ni odgovoril. 7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. O pritožbi zoper sklep z dne 11. 3. 2014

9. Izpodbijano odločitev o ustavitvi postopka kot posledico domneve o umiku tožbe (tretji odstavek 282. člena ZPP) je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvami, da pravdni stranki nista pristopili na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo 10. 3. 2014, na katerega sta bili pravilno vabljeni, hkrati pa nista izkazali upravičenih razlogov za izostanek oziroma tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da iz opravičenih razlogov nista mogli priti na narok.

10. V pritožbi tožnica ne navaja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesnimi kršitvami oziroma da je posledica napak, ki jih je zagrešilo sodišče prve stopnje. Navaja le, da sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa ni bilo seznanjeno z okoliščinami na strani pooblaščenke tožnice, ki po njeni presoji utemeljujejo sklep, da je narok zamudila iz opravičenih razlogov. Takšne navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne in tožnica na njihovi podlagi ne more doseči razveljavitve izpodbijanega sklepa. Glede na njihovo vsebino lahko na podlagi takšnih navedb kvečjemu predlaga vrnitev v prejšnje stanje, kar je v obravnavanem primeru tudi storila. Če sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, se pravda vrne v stanje, kakršno je bilo pred zamudo, in se obenem razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdajo zaradi zamude (drugi odstavek 116. člena ZPP).

11. Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

13. O pritožbi zoper sklep z dne 2. 7. 2014

14. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (116. člen ZPP). Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP). Vrnitev v prejšnje stanje je možna le, če je zamuda opravičljiva. Opravičeno zamudo lahko povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma, ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti. Razlog za zamudo je torej opravičljiv le, če ni zakrivljen. Pogoj nekrivde, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje, je v primeru, ko gre za zamudo odvetnika (kot v obravnavanem primeru), treba presojati strožje kot v primeru, ko gre za zamudo stranke, saj mora odvetnik poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

15. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje brez oprave naroka, ker je štelo, da razlogi, s katerimi pooblaščenka tožnikov utemeljuje vrnitev v prejšnje stanje(1), očitno ne predstavljajo upravičenih razlogov za nepristop pooblaščenke tožnice na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil že 11. 11. 2013 razpisan za 10. 3. 2014 ob 10.00 uri. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče pritrjuje vsem razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.

16. V odgovor na pritožbene navedbe pojasnjuje, da iz zatrjevanih dejstev izhaja, da pooblaščenka na narok ni pristopila, ker se specialistični pregled, na katerega je bila naročena ob 8.30 uri, v nasprotju s predvidevanjem pooblaščenke do začetka naroka ob 10.00 še ni zaključil. Takšnih zatrjevanih dejstev (zaradi katerih je nastala zamuda) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard opravičenih razlogov. Laično predvidevanje pooblaščenke, da bo pregled kratkotrajen in da bo še pravočasno že čez eno uro in pol pristopila na narok, ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo, saj utemeljuje sklep o neskrbnem ravnanju odvetnice v konkretnem primeru. Iz njenih navedb ne izhaja, da je za svoje sklepanje imela zanesljivo podlago (npr. zagotovilo osebja ob naročilu na pregled, da bo ta pravočasno zaključen). Le v tem primeru ji neskrbnosti ne bi bilo mogoče očitati, obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa ne bi bil vložen iz očitno neupravičenih razlogov. Okoliščina, da pooblaščenka nima strokovnega znanja, da bi lahko predvidela trajanje pregleda in dodatnega opazovanja, zaključek o neskrbnem ravnanju pooblaščenke v konkretni situaciji zgolj dodatno utrjuje in v nasprotju z mnenjem pritožbe ni v prid pooblaščenki tožnice. Očitki, ki jih pritožba utemeljuje z navedbami, da takšnega strokovnega znanja nima niti sodišče, so zato neutemeljeni. Spričo kratkega časovnega obdobja med pregledom in narokom in ob upoštevanju, da za sklepanje, da bo s pregledom zaključila še v času, ki ji bo omogočil pravočasen pristop na narok, ni imela osnove, bi si morala pooblaščenka za narok že pred pregledom zagotoviti substituta ali pa zaprositi za njegovo preložitev.

17. Z opozarjanjem, da je bila zamuda naroka pravzaprav posledica odrejenega dodatnega opazovanja v trajanju ene ure (in ne samega pregleda), za katerega se je tudi zdravnica odločila šele po pregledu in ga prej ni predvidevala, v tako kratkem obdobju pa si ni mogla poiskati substituta, zato pritožba ne more uspeti. Takšno seciranje specialističnega pregleda in v njegovem okviru odrejenega opazovanja glede na zgoraj pojasnjeno ni utemeljeno.

18. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje moralo opraviti narok, ker obravnavana situacija ne predstavlja splošno znanih dejstev, niso utemeljene. Kot že pojasnjeno, lahko sodišče izda sklep, v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez opravljenega naroka, že v primeru obstoja enega od razlogov, navedenih v drugem odstavku 120. člena ZPP. V obravnavanem primeru je bil glede na obrazloženo izpolnjen drugi razlog – pooblaščenka tožnikov je predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neutemeljenih razlogov, zato pritožba ne more uspeti niti s pavšalnim sklicevanjem na to, da zahteva po sojenju v razumnem roku z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi bila prekršena.

19. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Iz navedb v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da se pooblaščenka naroka, ki je bil razpisan 10. 3. 2014 ob 10.00 uri, ni udeležila, ker je nujni pregled v Ambulanti za hipertenzijo Bolnice dr. Petra Držaja, za katerega je bila dogovorjena zaradi dalj časa trajajočih težav z mučno tesnobo v prsih ob 8.30 uri, trajal daljši čas, kot je predvidevala.