Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep IV Kp 11481/2017

ECLI:SI:VSMB:2019:IV.KP.11481.2017 Kazenski oddelek

tatvina zakonski znaki kaznivega dejanja prilastitveni namen kaznivo dejanje samovoljnosti
Višje sodišče v Mariboru
20. februar 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ni mogoče storiti brez namena protipravne prilastitve (animus furandi), pogoj zanj pa je zavest o tuji stvari.

Izrek

I. Pritožba pooblaščencev oškodovanca kot tožilca A. P. se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec mora plačati sodno takso v višini 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. P. zoper obdolženega M. R., po katerem bi naj ta storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanca kot tožilca zaradi, kot so zapisali, vseh izpodbojnih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni ter obdolženemu za storjeno kaznivo dejanje izreče obsodilno sodbo ali da sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugega sodnika posameznika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka v pritožbi niso opredeljene, v pritožbeni obrazložitvi pa so obravnavane enotno z zatrjevanji, po katerih odločilna dejstva niso bila pravilno ugotovljena. To ne gre, ker sta posredi samostojna izpodbojna razloga z lastno vsebino, ki mora biti iz pritožbene obrazložitve jasno razvidna. Ker ni, in ker kot rečeno, bistvene kršitve določb kazenskega postopka v pritožbi niso bile opredeljene, jih tudi pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti. Enako velja za kršitve kazenskega zakona in za odločbo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, ki v pritožbi sploh niso omenjene.

5. Drugače je, ko pritožniki podajo lastno dokazno oceno, po kateri je bilo kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 nedvomno storjeno, obdolženčev zagovor, po katerem ni vedel, da ima opraviti s tujo stvarjo, pa ni sprejemljiv. Obdolženi po predloženi listini ni kupil oken, temveč profile in senčila, medtem ko na dodatno vprašanje v tej zvezi ni hotel odgovarjati. Končno, pritožniki se ne strinjajo niti z možno storitvijo kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1, saj gre za dejanje, namenjeno položajem, ki ga z obravnavanim ni mogoče primerjati. Izvršilni postopek je namreč že potekal ter je bilo zato obdolžencu tudi znano, kaj vse mora iz prostorov izprazniti.

6. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje v ugotovitvi, da je nakup oken z obdolženčeve strani kljub delni nedoločnosti priloženega računa v zadostni meri izkazan. Podlaga za obdolženčevo zavest, da jemlje svojo in ne tujo stvar, je bila s tem podana, ko na drugi strani predmet izvršilnega postopka niso bila (ta) okna, ampak prostori in ko hkrati po priloženem računu ni mogoče ugotoviti, da je obdolženec tedaj namesto oken, kupil zgolj profile in senčila.

7. Ker kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ni mogoče storiti brez namena protipravne prilastitve (animus furandi), pogoj zanj pa je zavest o tuji stvari, bi obdolženčev zagovor glede tega lahko bil preizkušen le z zaslišanjem sodnega izvršitelja, ki je preminil. Ugotovljeno stanje stvari tako tudi po presoji pritožbenega sodišča kaže na možno storitev kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1, vendar tedaj z drugačnim pravnim in zlasti dejanskim opisom. Ta ne zajema zgolj določenih položajev ali pravic, kot izhajajo iz pritožbene obrazložitve, temveč katerokoli pravico, ki posamezniku pripada ali za katero zmotno misli, da mu pripada in ki si jo zato izven rednih poti vzame.

8. Po obrazloženem in ker obdolženčeva zavrnitev odgovora na zastavljena vprašanja, kot sestavni del pravnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije ne more/sme biti ocenjena v njegovo škodo, je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca A. P. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena, tretjem in drugem odstavku 96. člena ZKP in 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter tarifni številki 7409 Taksne tarife.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia