Jedro

Tožeča stranka je dopolnitvi tožbe priložila dokaze, vendar pa s predložitvijo dokazov ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Ker torej tožeča stranka niti v dopolnitvi tožbe ni navedla dejstev, ki omogočajo individualizacijo zahtevka ter njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 93435/2013 z dne 7. 6. 2013, razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter se tožba zavrže (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje toženi stranki plačati stroške postopka v višini 40,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka osemdnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka ter predlaga, „da sodišče z izvršbo nadaljuje za plačilo zamudnih obresti, stroškov postopka in vseh taks, do popolnega plačila“.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo in sklep s katerim je končan spor, mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je na ugovor dolžnika (sedaj tožene stranke) zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP), je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP in 451. členom ZPP s sklepom z dne 6. 3. 2014 tožečo stranko pozvalo, naj v 15-ih dneh tožbo dopolni tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek, in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožeča stranka je navedeni sklep prejela 10. 3. 2014 (podpisana vročilnica pripeta k list. št. 55 predmetnega spisa). Navedeni pozivni sklep vsebuje tudi opozorilo, da bo sodišče prve stopnje, če tožeča stranka tožbe v postavljenem roku ne bo popravila, v skladu s pozivom le-to zavrglo.

7. V postavljenem roku za dopolnitev tožbe je tožeča stranka v vlogi z dne 21. 3. 2014 posredovala zgolj dokazila, ki se nanašajo na izvršbo, ter pojasnila, da je izvršbo delno umaknila za plačano glavnico. Tožeča stranka je vlogi priložila izpis odprtih postavk dolžnika na dan 30. 9. 2013, potrdilo o plačilu glavnice z datumom 14. 11. 2013, delni umik z dne 15. 11. 2013 ter kopijo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 5040/2013 z dne 29. 1. 2014 (priloge A1-A7).

8. Na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP sodišče tožbo zavrže, če je kljub pozivu na popravo nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. V 180. členu ZPP je določeno, da so obvezne sestavine tožbe: določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev; dejstva, na katera tožnik opira zahtevek; dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugi podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče zavrača neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi tožeča stranka tožbo dopolnila tako, kot je zahtevalo sodišče prve stopnje, s tem da je tožeča stranka priložila vso dokumentacijo, ki dokazuje obstoj dolga in pripadajočih stroškov, kar naj bi bilo po prepričanju tožeče stranke dejstvo. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v postavljenem roku tožbe ni dopolnila v skladu s pozivom z dne 6. 3. 2014, saj ni navedla vseh odločilnih dejstev, na katera opira tožbeni zahtevek, zlasti zakaj in na kateri podlagi oziroma iz kakšnega pravnega razmerja ji tožena stranka dolguje vtoževani znesek in stranske terjatve. Tožeča stranka je sicer dopolnitvi tožbe priložila dokaze, vendar pa s predložitvijo dokazov ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage v smislu določbe 212. člena ZPP. Ker torej tožeča stranka niti v dopolnitvi tožbe ni navedla dejstev, ki omogočajo individualizacijo zahtevka ter njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, je sodišče prve stopnje tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).