Jedro

V obravnavanem primeru je bila zavrnjena tožnikova vloga na Javnem pozivu (za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12) za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev tožnikove vloge je ugotovitev, da je bila naložba, za katero uveljavlja pridobitev finančnih sredstev, izvedena 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo tožnikove vloge na Sklad (19. 4. 2012), in s tem v nasprotju s pogoji Javnega poziva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je SKLAD zavrnil tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da se odločba o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude 36012-3835/2012-4 O 1 z dne 24. 7. 2012 razveljavi ter iz 3. točke izreka, da stroškov postopka ni bilo. Iz obrazložitve izhaja, da je Sklad 23. 4. 2012 prejel tožnikovo vlogo za dodelitev pravice do nepovratne finančne spodbude za ukrep B (vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso) po javnem pozivu (v nadaljevanju Javni poziv). Tožnik je prejel odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude 36012-3835/2012-4 O 1 z dne 24. 7. 2012 in sicer za naložbo vgradnje toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso v dvostanovanjski stavbi na naslovu …. V skladu z odločbo je tožnik dne 30. 7. 2012 s Skladom sklenil tudi pogodbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za navedeno naložbo.

Dne 3. 10. 2012 je Sklad prejel tožnikovo dokumentacijo o zaključku naložbe, h kateri je tožnik priložil račun FA 120405-01 z dne 11. 4. 2012 s pripisom datuma opravljene storitve – 11. 4. 2011 (pravilno 11. 4. 2012) izvajalca A. d.o.o., za izvedbo predmetne naložbe in dokazili o plačilu z dne 23. 4. 2012 ter z dne 26. 6. 2012. Sklad se sklicuje na 1. točko Javnega poziva, iz katerega izhaja, da se nanaša na nove naložbe, to pa so tiste, ki bodo izvedene po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem Javnem pozivu. Ugotovljeno je bilo, da je bila predmetna naložba dejansko izvedena 11. 4. 2012, kot to tudi izhaja iz pripisa na računu, kar pa je pred oddajo vloge na Sklad (19. 4. 2012) in s tem posledično v nasprotju z določbami Javnega poziva. Zato je Sklad s sklepom z dne 26. 10. 2012 uvedel obnovo postopka. V pravnomočno obnovljenem postopku je dopolnil ugotovitveni postopek in ponovno preveril vsak listinski dokaz v konkretnem primeru ter ocenil vso prejeto dokumentacijo. Tožnik je na poročilo o ugotovitvah v obnovljenem postopku vlogo dopolnil z dopisom, v katerem navaja, da pošilja dokumentacijo, iz katere naj bi bilo razvidno, da naj bi na avansnem računu prišlo do programske napake datuma opravljene storitve. Tožnik je dopisu priložil obrazec Izjava o zaključku naložbe, podpisan pod kazensko in materialno odgovornostjo z njegove strani in s strani izvajalca, na katerem je navedeno, da je bil dne 11. 4. 2012 izdan račun, zapisnik o prvem zagonu kotla z dne 19. 9. 2012, dobavnico 2012-120 z dne 4. 6. 2012 s pripisom datuma opravljanja storitev – 4. 6. 2012 podjetja B. d.o.o., izdan izvajalcu, ter dobavnico 2012-300 z dne 19. 9. 2012 s pripisom datuma opravljanja storitev – 19. 9. 2012 podjetja B. d.o.o., izdan izvajalcu. Na podlagi vsega navedenega je bilo ugotovljeno, da je bila predmetna naložba dejansko izvedena 11. 4. 2012, kot to izhaja iz računa z dne 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo vloge na naslov Sklada (19. 4. 2012) in je v nasprotju z določbami Javnega poziva. Tožnikove navedbe v dopisu z dne 6. 11. 2012, da naj bi na računu prišlo do programske napake datuma opravljene storitve, se ne upošteva, saj le-te niso utemeljeno izkazane. Zato zaključuje, da je treba predmetno vlogo na navedenem Javnem pozivu zavrniti, na podlagi prvega odstavka 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa razveljaviti odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, zoper katero se vodi obnova postopka.

Tožnik navedeno odločitev izpodbija in vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da niso pravilne ugotovitve, da je bila naložba dejansko izvedena 11. 4. 2012. Res je, da je izvajalec tožniku izdal račun FA 120405 – 01, na katerem je datum opravljene storitve oz. dobave blaga 11. 4. 2012, vendar je bil to dejansko v celoti avansni račun. Tožnik je namreč na podlagi predmetnega računa plačal dne 23. 4. in 26. 6. 2012 celotno vrednost naložbe kot 100 % avans, kar potrjuje tudi izjava izvajalca A. d.o.o. in izvajalčev izpis saldakontskih kartic. Tudi iz dobavnice 2012-120 z dne 4. 6. 2012 nesporno izhaja, da je bil kotel S4 TURBO 60 kW z regulacijo S 3200 izvajalcu naložbe dobavljen 4. 6. 2012, torej po vložitvi vloge za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Vsebinsko gledano je bila naložba zaključena po tem, ko je bil opravljen prvi zagon kotla in izvedeno izobraževanje kupca, to je 20. 9. 2012, kar izhaja tudi iz zapisnika o prvem zagonu kotla. Tožnik navaja, da je tožena stranka dala večjo dokazno vrednost računu z dne 11. 4. 2012 kot dobavnicama z dne 4. 6. in 19. 9. 2012, češ, da iz njih ne izhaja, da se nanašata na tožnikovo naložbo.

Tožnik pripominja, da ima tožena stranka po prvem odstavku 5. člena Pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, ki med drugim določa, da ima kadarkoli možnost preverjati izvedbo naložbe tudi na drug način, ne samo s pregledovanjem dokumentacije, na primer z ogledom na licu mesta, česar pa ni storila. Sklicuje se na dokumente, iz katerih izhaja, da naložba ni bila izvedena na datum, ki je naveden na računu. Tožniku je nerazumljivo, da so za toženo stranko dokumenti, kot so dobavnica in zapisnik o prvem zagonu kotla družbe B. d.o.o., neverodostojna dokumentacija in da je brez vsebinske obravnave odločila, da šteje datum izdaje računa za datum izvedbe naložbe. Glede na to, da je med strankama sporno dejansko stanje, tožnik zahteva, da se v skladu z 51. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) opravi glavna obravnava, na katero naj se vabi zakonitega zastopnika družbe B., d.o.o. in A., d.o.o.. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je tožnik upravičen do nepovratne finančne spodbude za nove naložbe v višini 1.500, 00 EUR, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo glede tožnikovih ugovorov navaja, da iz računa z dne 11. 4. 2012 ne izhaja, da bi bil avansni račun. Iz dobavnice z dne 4. 6. 2012, na katero se sklicuje tožnik, pa ne izhaja, da naj bi bil kotel izvajalcu dobavljen 4. 6. 2012, saj iz navedene dobavnice ne izhaja, da bi se nanašala na predmetno naložbo. Navedeno prav tako ne izhaja iz dobavnice z dne 19. 9. 2012. Tožena stranka se za ogled naložbe ni odločila, saj na njegovi podlagi ne bi bilo mogoče ugotoviti kdaj se je naložba izvedla. Tožena stranka se v zvezi s predmetno odločitvijo sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS, iz katere izhaja enako stališče kot v predmetni zadevi. Ne strinja se s predlogom tožnika, da sodišče zasliši zakonite zastopnike izvajalcev, saj je imel tožnik možnost navajati izvedbo teh dokazov že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavanem primeru je bila zavrnjena tožnikova vloga na Javnem pozivu (za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12) za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev tožnikove vloge je ugotovitev, da je bila naložba, za katero uveljavlja pridobitev finančnih sredstev, izvedena 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo tožnikove vloge na Sklad (19. 4. 2012), in s tem v nasprotju s pogoji Javnega poziva. Z navedenim zaključkom Sklada pa se strinja tudi sodišče. Iz 1. točke Javnega poziva izhaja, da so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. Iz Javnega poziva nadalje izhaja, da je nova naložba tista naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo, izdal ustrezen predračun za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki bodo izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem Javnem pozivu. Glede na to, da je na računu FA 120405-01 z dne 11. 4. 2012 izvajalca A. d.o.o., ki ga je za predmetno naložbo predložil tožnik, kot datum storitve naveden 11. 4. 2012, je pravilna ugotovitev Sklada, da je bila predmetna naložba izvedena preden je tožnik oddal vlogo na Sklad (19. 4. 2012). Tožnikove ugovore, ki se s tem ne strinja, sodišče zavrača. Tudi po presoji sodišča je pravilna dokazna ocena Sklada, da iz predloženega računa z dne 11. 4. 2012 izhaja, da je bila omenjena storitev opravljena 11. 4. 2012. Na predmetnem računu je namreč navedeno: „datum opravljene storitve oz. dobave blaga: 11. 4. 2012“. Račun, ki med drugim vsebuje datum opravljene storitve, je podpisan in je razvidno kdo ga je izdal ter tudi po mnenju sodišča vsebuje verodostojne podatke. Navedeni račun predstavlja verodostojno knjigovodsko listino, ki ima dokazno vrednost. Zato ima tudi po presoji sodišča navedeni račun večjo dokazno vrednost kot zapisnik o prvem zagonu kotla z dne 19. 9. 2012, ki ne vsebuje identifikacijske številke in iz katerega niti ni razvidno, kdo ga je podpisal (ime in priimek odgovorne osebe). Prav tako ima po presoji sodišča omenjeni račun večjo dokazno vrednost kot dobavnici z dne 4. 6. 2012 in z dne 19. 9. 2012, iz katerih prav tako ni razvidno, kdo jih je podpisal (ime in priimek odgovorne osebe), prav tako pa ni razvidno, da se nanašata prav na predmetno naložbo.

Na drugačno odločitev v navedeni zadevi prav tako ne vpliva sklicevanje tožnika, da je na podlagi predmetnega računa celotno vrednost naložbe plačal dne 23. 4. in 26. 6. 2012. Da bi šlo za avansni račun, kot zatrjuje tožnik, iz navedenega računa ne izhaja, tožnik pa v postopku ni dokazal, da naj bi pri navedenem računu prišlo do programske napake pri navedbi datuma opravljene storitve, na kar se je skliceval v postopku. Zato sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje, da gre za avansni račun, pri čemer se tožnik sklicuje še na izjavo izvajalca z dne 19. 2. 2013, ki pa jo je priložil šele v tožbi. Iz navedene izjave izhaja, da izvajalec izjavlja, da je bil predmetni račun 100 % avans, ter da so bila dela zaključena z izobraževanjem tožnika 20. 9. 2012. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih je navedeno izjavo predložil šele k tožbi in ne v obnovljenem postopku. Tožnik prav tako prvič predlaga zaslišanje predstavnikov izvajalcev šele v tožbi, čeprav ne pojasni razlogov zakaj tega ni storil že v obnovljenem postopku. Sodišče je zato štelo tožnikovo sklicevanje na izjavo izvajalca z dne 19. 2. 2013 in predlog za zaslišanje zakonitih zastopnikov izvajalcev za nedopustne tožbeni novoti, ki jih zato ni upoštevalo pri odločanju.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj kljub spornemu dejanskemu stanju med tožnikom in tožencem tožnik navaja zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.