Jedro

Upnikova vloga predstavlja nov predlog za izvršbo, zato je ob njegovi vložitvi upnik dolžan plačati sodno takso, v višini kot jo predpisuje Zakon o sodnih taksah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec t.j. upnik, v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina, ni plačal dolgovane sodne takse za predlog in sklep o izvršbi v višini 16.200,00 SIT in takse za opomin v znesku 2.700,00 SIT, zato mora poleg dolgovane takse v višini 18.900,00 SIT plačati še pribitek kazenske takse v višini 9.450,00 SIT. Zoper navedeni sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da je 16.05.1995 pri naslovnem sodišču vložil predlog za izvršbo z dvema izvršilnima sredstvoma (rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem žiro računu in rubežem dolžnikovih premičnin). Ker je bila izvršba s predlaganima sredstvoma neuspešna, je 06.07.1998 za izterjavo iste terjatve, zoper istega dolžnika, predlagal novo izvršilno sredstvo in sicer rubež plače. Opozoril je na točko č) pojasnila k tar. št. 1 Zakona o sodnih taksah ter določbo 34. člena ZIZ. Po navedenih določbah lahko upnik predlaga več izvršilnih sredstev (34. člen ZIZ), za predlog za izvršbo pa se plača ena taksa tudi tedaj, kadar je predlaganih več sredstev za izvršbo, ne glede na to ali so predlagana istočasno ali drugo za drugim. Glede na to, da ni vložil novega predloga za izvršbo, temveč je predlagal le drugo izvršilno sredstvo, ni dolžan ponovno plačati sodne takse. Iz navedenih razlogov tudi ni pogojev za izterjavo kazenske takse. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka izterjave. Pritožba ni utemeljena. Iz priloženega spisa, ki se pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu vodi pod opr. št. II Ig 773/95, izhaja, da je sodišče prve stopnje 08.10.1998 izvršbo (v celoti) ustavilo (list. št. 26). Zoper navedeni sklep, ki ga je prejel 14.10.1998 se upnik ni pritožil, zato je ta postal pravnomočen. Ob sklepu o ustavitvi postopka pod opr. št. II Ig 773/95, pa je 08.10.1998 sodišče prve stopnje odločilo tudi o upnikovem predlogu z dne 06.07.1998. Vlogo je upnik sicer poimenoval "predlog za nadaljevanje izvršbe", vendar je v njej sodišču predlagal, da na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. II Ig 773/95 z dne 04.03.1997, izda (nov) sklep o izvršbi, s katerim zaradi izterjave glavnice, stroškov izvršilnega postopka iz katerega izhaja izvršilni naslov (sklep o izvršbi z dne 04.03.1997), pripadajočih zamudnih obresti ter stroškov tega izvršilnega postopka, dovoli izvršbo na dolžnikovo plačo. Takega predloga pa ni moč obravnavati kot predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, temveč le kot nov predlog za izvršbo. Glede na to, da je sodišče prve stopnje vlogo upnika z dne 06.07.1998 pravilno štelo za nov predlog za izvršbo, je posledično pravilna tudi odločitev o tem, da je upnik kot taksni zavezanec (1. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST) ob vložitvi novega predloga za izvršbo dolžan plačati sodno takso, v višini kot jo predpisuje ZST. Iz povratnice pripete k sklepu o izvršbi z dne 08.10.1998 nadalje izhaja, da je upnik hkrati s sklepom o izvršbi prejel tudi opomin za plačilo takse, vendar pa tudi v naknadno postavljenem roku 15 dni dolgovane takse ni plačal. Zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je poleg takse za predlog in sklep o izvršbi ter stroškov opomina, upnik dolžan plačati še pribitek kazenske takse v višini 50 % dolgovane takse (2. odst. 29. člena ZST). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo taksnega zavezanca zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).