Up-310/00

24. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 24. oktobra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Ips 78/98 z dne 1. 6. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 509/97 z dne 4. 2. 1998 in s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. K 97/97 z dne 21. 10. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.S sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu. Izrečena mu je bila kazen 6 let zapora. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 21. 10. 1997 zavrnilo pritožbi pritožnika in njegovega zagovornika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S sodbo z dne 1. 6. 2000 je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da kaznivega dejanja ni storil. Sodiščem očita predvsem napačno ugotovitev dejanskega stanja in opisuje, kje se je nahajal kritičnega dne. Navaja, da je predlagal izvedbo dokaza v zvezi z lastništvom pištole, česar pa sodišče ni sprejelo. Ne strinja se z zaključki sodišča glede njegovega alibija. Človekove pravice naj bi mu bile kršene s tem, ko je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti z obrazložitvijo, da pritožnik z zahtevo izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. Pritožnik predlaga, naj se obsodilna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

3.Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118).

4.Pritožnik v ustavni pritožbi ne pove, katere človekove pravice naj bi mu bile kršene z izpodbijanimi akti. Večina njegovih navedb se nanaša na dokazni postopek in oceno dokazov, s čimer smiselno uveljavlja kršitev pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz tretje alinee 29. člena Ustave. Vsebino navedene pravice je Ustavno sodišče opredelilo v odločbah št. Up-34/93 z dne 8. 6. 1995 (OdlUS IV, 129) in št. Up-13/94 z dne 8. 6. 1995 (OdlUS IV, 128). V odločbi je navedlo, da (1) glede na načelo proste dokazne presoje sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost in da zato (2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba; sodišče pa (3) mora izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in (4) čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče torej ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, in sme zavrniti izvedbo dokazov za ugotovitev dejstev, ki po njegovi razumni presoji niso pomembna za odločitev.

5.V izpodbijanih sodbah je prepričljivo in izčrpno obrazloženo, na podlagi katerih dejstev je sodišče sklepalo, da je pritožnik storil očitano mu kaznivo dejanje, in zakaj po presoji sodišča za odločitev o zadevi ni pomembno, kdo je bil zadnji lastnik pištole, ki je bila uporabljena pri kaznivem dejanju. Sodišču tudi ni mogoče očitati, da ni preverilo pritožnikovega zatrjevanega alibija. Kot je razvidno iz obrazložitve prvostopne sodbe, je sodišče v ta namen na predlog obrambe zaslišalo šest prič, ki pa njegovega zagovora, da je bil v času storitve kaznivega dejanja v savni, niso potrdile. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče uveljavljati le kršitve materialnega in procesnega prava, ne pa tudi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (420. člen Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP). S tem, ko se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo pritožnikovih navedb, s katerimi je izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje, ni kršilo zakona in tudi ne človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

6.Ker pritožnik ni izkazal, da bi izpodbijane sodbe temeljile na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali da bi bila v postopku kršena v Ustavi zagotovljena procesna jamstva, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Lojze Ude.

Predsednica senatadr. Mirjam Škrk