Jedro

Smisel ali ratio legis je iskati v tem, da za obveznosti izbrisane družbe lahko jamčijo samo tiste osebe, ki so bile v družbi aktivne in imele (so)upravljalske pravice v času, ko se je izvedel izbris brez likvidacije, saj bi te osebe takrat lahko izvedle postopek prenehanja gospodarskega subjekta z ustreznim poplačilom še odprtih obveznosti do tretjih oseb, npr. stečajni postopek ali postopek rednega prenehanje družbe z likvidacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov, razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe z dne 25. 10. 2011 in ustavilo izvršilni postopek. Upniku je naložilo, da mora sam kriti svoje stroške za odgovor na ugovor.

2. Tovrstno odločitev pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) izpodbija upnik. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pri sprejemanju izpodbijane odločitve spregledalo vsebino pogodbe, s katero sta dolžnika prenesla svoja poslovna deleža v izbrisani družbi na tretji osebi – prevzemnika. Iz določb te pogodbe izhaja, da za obveznosti izbrisane družbe do delavcev – med njimi tudi upnika – v enem delu jamčita prav dolžnika. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnikov zavrne in izvršba zoper njiju vodi dalje oziroma, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in preučitvi zadeve ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje – tako v materialnem kot formalnopravnem pogledu – brezhiben in da ne vsebuje napak, na katere se sklicuje pritožnik. Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje uporabilo ustrezne norme materialnega prava in v skladu s tem izreklo predvideno pravno posledico. Pritožbeno sodišče se, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje in v nadaljevanju odgovarja zgolj na izrecno pritožbeno grajo.

5. Kot je razbrati že iz obrazložitve sodišča prve stopnje (11. točka na 4. strani izpodbijanega sklepa), je pravno odločilna okoliščina za razsojo v obravnavani zadevi ta, da dolžnika v času izbrisa družbe V. d.o.o. iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Dolžnika sta svoje poslovne deleže v družbi odsvojila 5. 4. 2000, medtem ko je do izbrisa družbe prišlo šele 16. 12. 2004. Sodna praksa je že večkrat jasno izrazila stališče, da za obveznosti družbe v skladu z določbo 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) lahko odgovorjajo samo osebe, ki so bile družbeniki izbrisane družbe v času izbrisa.(1) Smisel ali ratio legis tovrstnega stališča je iskati v tem, da za obveznosti izbrisane družbe lahko jamčijo samo tiste osebe, ki so bile v družbi aktivne in imele (so)upravljalske pravice v času, ko se je izvedel izbris brez likvidacije, saj bi te osebe takrat lahko izvedle postopek prenehanja gospodarskega subjekta z ustreznim poplačilom še odprtih obveznosti do tretjih oseb, npr. stečajni postopek ali postopek rednega prenehanje družbe z likvidacijo. Na ta način bi se družbeniki izognili izbrisu družbe brez likvidacije in s tem povezani osebni odgovornosti za dolgove izbrisane družbe. Institut odgovornosti družbenikov za dolgove izbrisane družbe predstavlja sicer izjemo od temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja pravne osebe od premoženja njenih članov (7. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1), zato ga je potrebno tolmačiti restriktivno.

6. V luči povedanega se kot jalova izkaže pritožbena kritika, da izvira osebna odgovornost dolžnikov za konkretno terjatev upnika iz 2. člena same pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev z dne 5. 4. 2000, kjer je dolžnost jamčevanja novih družbenikov omejena zgolj na določene (stare) obveznosti družbe V. d.o.o.. Zakonske določbe o odgovornosti družbenikov za dolgove izbrisane družbe so po naravi stvari kogentne narave (ius cogens) in jih pravni naslovniki zategadelj ne morejo po lastni volji omejevati ali celo izključevati. Samo na ta način se lahko namreč dovolj zanesljivo in univerzalno zagotovi njihov temeljni pomen, ki je v varovanju pravnega položaja tretjih oseb, tj. upnikov izbrisane družbe.

7. Ker ob pregledu in preučitvi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik je s pritožbo v celoti propadel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške na pritožbeni stopnji (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Glej sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 259/2007 z dne 3. 6. 2010, II Ips 359/2005 z dne 15. 6. 2006 in II Ips 640/2005 z dne 21. 9. 2006.