Jedro

Tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ne predloži dokazov, je šteti za obrazložen, če je narava dejstev, s katerimi ga utemeljuje takšna, da zanje ni mogoče predložiti dokazov (negativna dejstva, sporen obstoj podlage obveznosti).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na ugovor dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba (v 2. točki izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka sodišče odločalo v pravdnem postopku.

Zoper tak sklep se je pritožila upnica, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in ostane sklep o izvršbi v veljavi.

Navaja, da je dolžnik lastnik stanovanja in je dolžan plačati sorazmeren del stroškov plinifikacije večstanovanjske hiše na naslovu V... Upnica s to hišo upravlja in je plinifikacijo izvedla na podlagi aneksa k pogodbi o upravljanju.

Dolžnik je v telefonskem razgovoru z upničinim predstavnikom dal soglasje k plinifikaciji. Dolžnik ugovora ni obrazložil in utemeljil ne predložil dokazov, sodišče pa ugovora ni posredovalo upniku, tako da se o navedbah dolžnika ni mogel izjasniti.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) ne določa, da se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vroči upniku v odgovor, kadar dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je sodišče naložilo, naj poravna terjatev. Na podlagi določbe 2. odstavka 62. člena ZIZ sodišče v takem primeru razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče tako v izvršilnem postopku presoja le, ali je ugovor obrazložen (1. odstavek 61. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ), ne odloča pa o njegovi utemeljenosti. O utemeljenosti ugovora odloči sodišče po pravilih pravdnega postopka, v katerem pa bo upniku omogočeno obravnavanje pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen, in v zadevi tudi pravilno odločilo. Dolžnik res ne predlaga dokazov, vendar glede na dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje, to niti ni mogoče. Dolžnik namreč navaja, da ni dolžnik po izkazanem stanju na finančni kartici in da so očitno brez njegove privolitve posegli v njegovo lastnino. Dokazov o tem ne more predložiti, ker nima nobenega pisnega dovoljenja ne pogodbe, ki bi ju podpisal. Dolžnik tako smiselno ugovarja, da obveznost nima pravne podlage. S tem navaja razloge, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnične.

Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.