Jedro

Ker je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 71/2019-10 z dne 26. 9. 2019, s katerim je kot nedovoljeno zavrglo njeno tožbo zoper sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Sevnica, Geodetske pisarne Brežice, št. 02112-546/2018-2 z dne 30. 7. 2018. Tožničino pritožbo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, saj jo je tožnica vložila sama in pri tem ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo.1

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 5. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.2

6. Tožnica je bila v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjena, da lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, pritožbo pa je vložila sama.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je tožnico s pozivom I U 71/2019-12 z dne 22. 10. 2019 pozvalo, da v danem roku pošlje sodišču potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, tožnica pa v odgovoru na poziv, ki ga je sodišče prejelo 4. 11. 2019, ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, prav tako pa v skladu s pozivom ni predložila dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica niti v obravnavani pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ni ponovno pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 20083, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9. Ker je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 10. O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ta določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

1 V pritožbi je sicer očitno napačno navedeno, da se nanaša na sklep sodišča prve stopnje I U 71/2019-10 z dne 26. 9. 2019, saj iz vsebine pritožbe izhaja, da se obravnavana pritožba nanaša na sklep I U 71/2019-14 z dne 5. 11. 2019. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in drugi. 3 Ur. l. RS, št. 119/2008.