Jedro

Kadar stranka, na katere zahtevo je tekel postopek za dovolitev priglašenih del, zahtevek umakne in upravni organ postopek ustavi, stranski intervenient, ki je imel v postopku položaj stranke zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne more zahtevati nadaljevanja postopka in je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka nedovoljena. Gre za predlagalni postopek, ki ne more teči brez zahteve stranke in ga ni mogoče nadaljevati v smislu tretjega odstavka 131. člena ZUP (1986). Postopek, ki bi tekel brez zahteve stranke in odločba izdana v tem postopku bi bila nična (4. točka 267. člena ZUP (1986).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 481/97-10 z dne 10.3.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnikov zoper sklep Uprave za urbanizem občine R. z dne 26.9.1994, s katerim je bil na zahtevo investitorjev ustavljen postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za obnovo dimnika na stanovanjski hiši S.F. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila na pritožbo tožnikov z odločbo tožene stranke z dne 18.7.1994, odpravljena odločba Upravne enote za urbanizem občine R. z dne 8.9.1993, s katero je bilo investitorjema dovoljena izvedba priglašenih del za popravilo dimnika na hiši S.F.. Tožnikoma je bil v upravnem postopku priznan položaj stranke. Z vlogo z dne 29.8.1994 sta investitorja umaknila zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zato je v skladu z 2. odstavkom 131. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) prvostopni organ izdal sklep o ustavitvi postopka. Pritrdilo je pravilnemu stališču tožene stranke, da z ustavitvijo postopka niso bile kršene pravice in pravne koristi tožnikov, saj v postopku ni bilo odločeno o njunih pravicah in pravnih koristih. Tožnika nimata statusa stranke v upravnem postopku, saj v skladu z 49. členom ZUP ta status priznan osebi, na katere zahtevo je postopek uveden, zoper katero teče postopek ali osebi, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Postopek izdaje dovoljenja za priglašena dela je bila ustavljen na zahtevo investitorjev, s sklepom o ustavitvi postopka pa tudi ni bilo poseženo v pravice tožnikov. Če sta investitorja izvršila popravilo dimnika brez dovoljenja, to ni stvar tega upravnega postopka in ni pogojev, da bi se ta postopek nadaljeval v javnem interesu. Iz teh razlogov je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) sodišče tožbo zavrnilo.

Tožnika v pritožbi navajata, da je sodišče napačno uporabilo določbe postopka in s tem bistveno kršilo njun položaj v upravnem postopku. Sodelovala sta v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za obnovo dimnika. Kot stranki sta se tudi pritožila zoper prvo odločbo, ki je investitorjem dovoljevala popravilo dimnika. V nasprotju z določbami ZUP naj bi ob izdaji sklepa o ustavitvi postopka pri istem postopku izgubila status stranke. Imata pravni interes, če ne pravico, da se postopek izpelje in izda odločba na temelju izvedenega dokaznega postopka in ugotovitve dejanskega stanja, v katerem bi se nedvomno izkazalo, da za dovolitev priglašenih del ni podlage, saj sta investitorja zgradila svoj objekt brez potrebnih dovoljenj in tudi brez dovoljenja obnovila dimnik. Vsa dosedanja prizadevanja in vložena prijava ter druga pravna sredstva namreč niso rodila uspeha. To sta investitorja tudi želela, zato sta umaknila svoj zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Izvedba postopka je tudi v javnem interesu, saj je potrebno ugotoviti stanje protipravne gradnje in obnove oziroma stanje, ki je nasprotno zakonu. Gre torej za javni interes, ki je izrecno oprt na zakon.

Odločba tožene stranke, zoper katero sta vložila tožbo v upravnem sporu, pa tudi izpodbijana sodba sta torej v nasprotju s 3. odstavkom 131. člena ZUP. Sta pa stranki v upravnem postopku po 49. členu ZUP, saj imata svoj pravni interes za zanju ugodno odločitev v upravnem postopku, ki je oprt na zakon. Zato predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek na podlagi zahteve za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del je predlagalni postopek, ki ga upravni organ v smislu 126.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) začne in vodi samo na zahtevo stranke. Kadar stranka zahtevo umakne, pomeni, da mora upravni organ postopek ustaviti. Postopek, ki bi tekel brez zahteve stranke in meritorna odločba, izdana v tem postopku, bi bila nična (4.točka 267.člena ZUP/86).

Tožnikoma je bil v upravnem postopku priznan položaj stranskih udeležencev (intervenientov) in sta se udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na katere zahtevo je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne. Ker je v obravnavani zadevi zaradi umika zahteve odpadel obvezni zakoniti pogoj za vodenje postopka, je zmotno stališče pritožbe, da bi moral upravni organ nadaljevati postopek in meritorno odločiti. Predlog tožnika v bistvu pomeni zahtevo za izdajo odločbe o ugotovitvi negativnega dejstva (da ni pogojev za poseg v prostor na podlagi priglasitve del in da so bili taki posegi izvedeni), o tem pa se v upravnem postopku ne more odločati. Pravilno je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožnika s sklepom o ustavitvi postopka nista bila prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih in da je izpodbijana odločba o zavrženju nedovoljene pritožbe zakonita.

Glede na to, da je bil ustavljen postopek, ki ga je mogoče voditi le na zahtevo stranke, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi ga moral upravni organ nadaljevati v javnem interesu v smislu 3.odstavka 131.člena ZUP/86. Postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del se ne more začeti in teči v javnem interesu, ampak le v interesu investitorjev. Varstvo javnega interesa v zvezi z nameravanim posegom v prostor mora biti zagotovljeno, kadar se meritorno odloča o dovoljenosti takega posega. Umik zahteve za tako odločanje pa pomeni, da stranka (investitor) svoje pravice, ki jo je uveljavljala, ne zahteva več. Zaradi ustavitve postopka zato ni prizadet javni interes, kot meni pritožba. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne more vplivati pritožbena trditev, da bi moral upravni organ v tem postopku v javnem interesu ugotoviti stanje protipravne gradnje in obnove. Za ugotavljanje nezakonitih posegov v prostor je pristojna gradbena inšpekcija v ustreznem postopku, kar presega okvir dopustnega odločanja v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).