Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev mora sodišče upoštevati premoženjsko stanje pravdne stranke - polnoletnega študenta in ne njegovih staršev.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Obenem pa je odločilo, da sta dolžni tožeči stranki plačati sodno takso za tožbo v znesku 61.000,00 SIT v dveh mesečnih obrokih in sicer sta dolžni prvi obrok v znesku 30.500,00 SIT plačati do 27.12.2000, drugi obrok v znesku 30.500,00 SIT pa do 27.1.2001. Zoper sklep se zaradi kršitev pravil pravdnega postopka pritožujeta tožnika. Predlagata, naj sodišče sklep razveljavi, oba tožnika pa oprosti plačila sodnih taks. Navajata, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katera stranka naj bi plačala koliko sodne takse. Navedeni sklep pa naj bi bil tudi v nasprotju z listinskimi dokazi. Tako prva kot druga tožena stranka sta namreč vzdrževana družinska člana in oba študenta. A.K. živi skupaj z materjo in je nezaposlena. Glede na to, da je nezaposlena, polnoletna in študira kot izredni študent, seveda preneha dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke. Dohodki matere v letu 2000 naj bi bili tudi bistveno nižji, kar je razvidno iz predloženih plačilnih list, kar kaže na to, da je dohodek matere vendarle nižji, kot ga ugotavlja sodišče. Nenazadnje pa je treba plačevati tudi izreden študij in to obveznost je mati prevzela, ni pa njena dolžnost, niti obveza da pokrije sodno takso za hči. Drugotožeča stranka je tudi študent, ki živi skupaj z materjo. Ta ima sicer višjo plačo kot mati prvotožnice, vendar pa je iz njenih izpiskov razvidno, da je njeno stanje na računu stalno negativno, kar po mnenju pritožnikov priča o tem, da ne ostane nikakršen višek dohodka, ki bi služil namenu plačila sodnih taks za polnoletne otroke. Pritožba je utemeljena. Z določbama 168. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST zakonodajalec udejanja ustavno načelo socialne države (2. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ta pravica pripada vsakemu pravnemu subjektu. Načelu socialne države pa bi nasprotovalo, če bi bila ta pravica nekomu okrnjena ali celo onemogočena zato, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on ali njegovi družinski člani. Tožnika, ki sta v obravnavani zadevi vložila prošnjo za taksno oprostitev, sta brez lastnih sredstev (kot izhaja iz dohodninskih odločb za njuni materi). Dejstvo, da ju preživljata materi, pa nima za posledico tega, da bi namesto premoženjskega stanja pravdnih strank sodišče ugotavljalo premoženjsko stanje njunih mater. Razloga za to sta dva. Prvič že jezikovna razlaga določbe 168. člena ZPP govori o premoženjskem stanju pravdne stranke in ne morebiti tistega, ki ga je dolžan preživljati. Drugi razlog pa je vsebinske narave. Pravdni stranki sta namreč polnoletni osebi, ki sta brez lastnih sredstev za preživljanje. Ker je tožnik dijak, tožnica pa študentka, sta ju materi dolžni preživljati (123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), in sicer zato, ker je za otroke nedvomno koristno, da se izšolajo in ker po naravi stvari in sodobnega časa traja šolanje preko dopolnjene polnoletnosti. To pa ne pomeni tudi tega, da so starši tisti, ki bi morali svojim polnoletnim otrokom zagotavljati uresničevanje pravice do sodnega varstva. Ta dolžnost je namreč na strani države, prav tako pa je država tista, ki mora zagotoviti pogoje, ki ustrezajo pojmu socialna država. Takšna razširjujoča razlaga določb 168. člena ZPP in 13. člena ZST, ki bi to ustavno zavezo države naložila v breme staršev polnoletnih otrok, bi bila iz tega razloga nedopustna. Sodišče prve stopnje je zato pravilo o taksni oprostitvi (13. člen ZST, 168. člen ZPP) napačno uporabilo. Pritožbeno sodišče je upoštevaje dejstvo, da tožnika nimata lastnih sredstev (kar izhaja iz odločb o odmeri dohodnine za I.Š. in F.P.), sklep spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila sodnih taks.