Jedro

Presoja obstoja pogojev za odreditev pripora.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je zoper M. A. in M. K. odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma, da sta storila kaznivo dejanje ropa po drugem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat istega sodišča je pritožbi zagovornikov obeh obdolžencev zavrnil kot neutemeljeni.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga zagovornik obdolženega M. A. zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh razlogov, navedenih v 420. členu ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki nanj nista odgovorila.

B.

5. Zagovornik v zahtevi navaja, da utemeljenost suma v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni dovolj konkretizirana, saj sta sodišči le povzeli kazensko ovadbo in priloge, ne da bi pri tem pojasnili, katere okoliščine kažejo na to, da je obdolženi M. A. storil očitano kaznivo dejanje ropa. Poudarja tudi, da obdolženec zoper oškodovanca ni uporabil sile, saj ga ni porinil tako, da bi ta padel po tleh. Če bi ta ugotovitev držala, bi moral imeti oškodovanec na telesu vsaj kakšno odrgnino.

6. Očitek zagovornika ni utemeljen. V izpodbijanem pravnomočnem sklepu je namreč navedeno in vsebinsko povzeto dokazno gradivo, na katerega sta se oprli sodišči pri sklepanju o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženi M. A. izvršil očitano kaznivo dejanje ropa (drugi odstavek 206. člena KZ-1). Sodišči sta izpostavili zlasti zagovor soobdolženega M. K., ki je delno priznal očitano kaznivo dejanje in je podrobneje opisal, kako sta s soobdolžencem dejanje izvršila, kakšne so bile njune vloge ter kako so ju prijeli policisti, ki so odtujene predmete tudi zasegli. Pri sklepanju o obstoju utemeljenega suma sta se sodišči oprli še na zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca, ki je podrobneje opisal okoliščine dogodka z dne 30. 8. 2013, ko sta mu dve osebi odtujili torbico in ga pri tem potisnili tako, da se je spotaknil in padel po pločniku. Oškodovanec je podal tudi opis obeh storilcev ter naštel odtujene predmete, ki so jih policisti kasneje zasegli M. K. in vrnili oškodovancu (zapisnik o zasegu predmetov in potrdilo o vrnitvi predmetov oškodovancu). Pomembne okoliščine glede dogodka z dne 30. 8. 2013 so pojasnili tudi E. K., P. Z. in P. B., ki so tistega dne videli oba obdolženca (uradni zaznamki o zbranih obvestilih). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so tako navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sta sodišči sklepali o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje. Kolikor pa zagovornik v zahtevi navaja, da obdolženec oškodovanca ni porinil tako, da bi ta padel po tleh, pa nedovoljeno posega v ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 420. člena ZKP).

7.

Sodišči sta tudi pojasnili, da glede na težo očitanega kaznivega dejanja, predhodno kaznovanost (specialno povratništvo) ter izkazano vztrajnost obdolženca pripora v konkretnem primeru ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom in da je glede na ugotovljene okoliščine nujna izločitev iz okolja, v katerem je obdolženec doslej izvrševal protipravna dejanja. Prav tako sta navedli okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je izrečeni ukrep sorazmeren s pravico oškodovancev do njihove osebne varnosti in varnosti njihovega premoženja (prim. str. 6-7 prvostopenjskega sklepa in str. 8 sklepa zunajobravnavnega senata). Tako je neutemeljen tudi slednji očitek zagovornika, ki se nanaša na obrazloženost nujnosti in sorazmernosti odreditve pripora.

C.

8. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.