Jedro

O mirovanju glasovalnih pravic družbe A. in tožnic v ciljni družbi je bilo (pravnomočno) odločeno z odločbo toženke z dne 13. 12. 2012, tako da je bilo navedenim družbam prepovedano uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi. Mirovanje glasovalnih pravic v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 63. člena ZPre-1 traja, dokler družbe ne dajo prevzemne ponudbe ali dokler ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Nova določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 toženki ne daje podlage, da bi o trajanju prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic tožnic (in zavarovalnice A.) v ciljni družbi, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, z novo odločbo ponovno odločila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju agencija) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo zavarovalnice A. d.d. in tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic A. ter tožnic v ciljni družbi B. d.d. ter odločila o stroških postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so na dan uveljavitve Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), to je 11. 8. 2006 imele A. in tožnice, za katere je agencija ugotovila, da po neizpodbitni domnevi delujejo usklajeno, 69,12 % delež glasovalnih pravic v ciljni družbi B. Dne 10. 11. 2006 je C. pridobila 550 delnic družbe B., s čemer se je povečal delež glasovalnih pravic oseb, ki so v B. delovale usklajeno. Dne 17. 11. 2010 je C. odsvojila 60 delnic in od tedaj dalje ni bila več imetnica delnic izdajatelja B. S tem se je delež glasovalnih pravic oseb, za katere je agencija ugotovila, da po neizpodbitni domnevi delujejo usklajeno, znova znižal, in sicer na t.i. zatečeno stanje z dne 11. 8. 2006. Dne 15. 6. 2011 je A. odsvojila eno delnico B., s čemer se je delež glasovalnih pravic A. in tožnic v B. znižal pod t.i. zatečeno stanje z dne 11. 8. 2006. Dne 13. 12. 2012 je agencija izdala odločbo zoper A., tožnice in C. zaradi ugotovljenega usklajenega delovanja teh oseb ter skupnega preseganja prevzemnega praga v ciljni družbi B. in A. ter tožnicam prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi B., in sicer dokler A., tožnice in C. skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe B. ali dokler tiste osebe, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi B., ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih. Odločba je postala pravnomočna 28. 12. 2012. Dne 26. 4. 2014 pa je bila uveljavljena novela ZPre-1F, ki je med drugim spremenila prvi odstavek 63. člena ZPre-1, ki določa mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika; dodana je nova 3. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1, na podlagi katere prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu ZPre-1 upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerih je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. Novela pa je posegla tudi v 64. člen ZPre-1; na podlagi nove oziroma dodane 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevo z odločbo ugotovi, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic iz 63. člena ZPre-1. Agencija je dne 29. 4. 2014 prejela zahtevo A. in tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic strank v ciljni družbi B. Agencija je v postopku ugotovila, da se po izdaji odločbe z dne 13. 12. 2012 dejansko stanje ni spremenilo. Po pravnomočnosti odločbe pa je dne 26. 4. 2014, ko je začela veljati novela ZPre-1F, prišlo do spremembe pravnega stanja. Vendar pa je po mnenju agencije potrebno poleg novih določb 3. točke prvega odstavka 63. člena in 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 upoštevati tudi določbo prvega odstavka 155. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih predpisov, in določbo 158. člena Ustave, ki določa, da je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Agencija ugotavlja, da so bila vsa pravna razmerja v tem postopku zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme in je bilo o njih pravnomočno odločeno. Zadnje pravno relevantno dejstvo – tudi z vidika novega prava, nove določbe 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1, to je odsvojitev tistega deleža glasovalnih pravic, ki je povzročil obveznost podati prevzemno ponudbo, je namreč nastopilo že 17. 10. 2010, ko je C. odsvojila (zadnjih) 60 delnic. Če bi se v tem postopku dejstvo, da je C. že 17. 10. 2010 odsvojila delnice, štelo za pravno relevantno dejstvo po zakonu, ki je začel veljati šele 26. 4. 2014, bi po mnenju agencije šlo za retroaktivno veljavnost in uporabo zakona, za kar pa po mnenju agencije niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 155. člena Ustave. Če bi zakonodajalec na ustavno dopusten način želel, da bi določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 imela tudi retroaktiven učinek, bi moral to izrecno določiti, kar pa ni. Niti iz zakonodajnega gradiva ne izhaja, da bi katerakoli določba novele lahko imela retroaktiven učinek. To izhaja tako iz obrazložitve 1. člena Predloga ZPre-1F kot tudi iz mnenja Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 3. 3. 2014. Poleg tega bi po mnenju agencije tako retroaktivno učinkovanje posegalo tudi v pridobljene pravice preostalih delničarjev (drugi odstavek 155. člena Ustave). Da gre v primeru zakonodajalčevega posega v odločbo agencije z dne 13. 12. 2012 tudi za poseg v pridobljene pravice preostalih delničarjev, na primer izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča U-I-103/11 z dne 4. 7. 2011 (6. točka obrazložitve). Nova 3. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1 predstavlja nov v ZPre-1 predviden izvršitveni način, na katerega nezakoniti prevzemnik ponovno pridobi glasovalne pravice, o čemer lahko agencija na podlagi 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 izda ugotovitveno odločbo. Vendar pa v konkretnem primeru, ko se zahteva izdaja ugotovitvene odločbe in posledično poseg v pravnomočno urejeno razmerje zaradi spremembe pravnega stanja, za izdajo zahtevane ugotovitvene odločbe manjka eksplicitna pravna podlaga, ki bi agenciji omogočala izdajo nove ugotovitvene odločbe na podlagi 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1. Agencija se pri tem opira tudi na stališče avtorjev Androjne in Kerševana v Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba Ljubljana 2006, stran 447 in 448. Tožniki v tožbi navajajo, da je nepravilno stališče agencije, da bi z izdajo zahtevane ugotovitvene odločbe šlo za retroaktiven učinek 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Z odločbo z dne 13. 12. 2012 (ki je v 1. točki izreka deklaratorna) je bilo ugotovljeno, da osebe (med drugim tožnice) presegajo prevzemni prag v B. in na podlagi te ugotovitve jim je bilo prepovedano izvrševanje uresničevanja glasovalnih pravic v B., dokler skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice B., ali dokler ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Odločba je vzpostavila trajno oziroma trajajoče pravno razmerje, ki še traja. Kdaj so tožnice odsvojile delnice, s čimer je bil znižan tisti delež glasovalnih pravic, ki je povzročil obveznost podati prevzemno ponudbo v skladu s 3. točko tretjega odstavka 63. člena ZPre-1, zato ni pravno pomembno; pravno pomembno glede na veljavno ureditev ZPre-1 (po noveli ZPre-1F) je le, da je to dejstvo nastopilo. Mirovanje glasovalnih pravic tožnic iz delnic B. traja, dokler ne nastopi razlog prenehanja glasovalnih pravic, določen v 63. členu ZPre-1, ki od 26. 4. 2014 določa dodatno pravno dejstvo, na podlagi katerega preneha mirovanje glasovalnih pravic. Lahko bi šlo kvečjemu za primer t.i. neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Neprava retroaktivnost načeloma ni ustavno prepovedana, razen če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS). V zvezi s povedanim se tožnice sklicujejo na sodno odločbo Upravnega sodišča I U 188/2012 in odločbo Ustavnega sodišča U-I-39/95. Dalje menijo, da z novelo ZPre-1F zakonodajalec ni poslabšal nikogaršnjega pravnega položaja arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu; stališče opirajo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-382/02. Iz zakonodajnega gradiva v zvezi z novelo ZPre-1F izhaja, da je cilj predloga novele sistemsko enakopravna obravnava vseh oseb po ZPre-1. Enakost obravnave delničarjev ciljnih družb je bila z novelo ZPre-1F vzpostavljena s tem, da se je tistim osebam, ki na podlagi 75. člena ZPre-1 niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, pa so na dan uveljavitve ZPre-1 dosegale ali presegale prevzemni prag, ob prvi nadaljnji pridobitvi delnic, s čimer so kršile zakon, sankcija za to kršitev spremenila tako, da so enakopravno obravnavane s tistimi kršitelji, ki niso izpolnjevali pogojev iz 75. člena ZPre-1 in niso bili zakoniti imetniki deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, ki je bil nad prevzemnim pragom. Tako enakopravno obravnavanje oseb je nedvomno v javnem interesu in ZPre-1F ne posega nedopustno ali samovoljno v nikogaršnji pravni položaj, tudi ne manjšinskih delničarjev družbe B. Njihov položaj s tem, ko tožnice ne bodo imele obveznosti dati prevzemne ponudbe, če odsvojijo delež glasovalnih pravic tako, da dosežejo delež, kot so ga imele pred nezakonito pridobitvijo, ne bo slabši od položaja, ki so ga imeli manjšinski delničarji ob uveljavitvi ZPre-1, ko so tožnice – skupaj s C. – zakonito imele enak delež glasovalnih pravic, in ki je bil nad prevzemnim pragom ter brez obveznosti, da dajo obvezno prevzemno ponudbo ostalim delničarjem ciljne družbe. Agencija po mnenju tožnic neutemeljeno stoji na stališču, da bi bil ustavno pravno dopusten poseg v odločbo z dne 13. 12. 2012 le ob ustrezni materialno pravni podlagi. V konkretnem primeru gre za pravni položaj, ko je kasnejši zakon (ZPre-1F) uvedel pravno pravilo, ki je za tožnice razbremenjujoče. Njim naložena prepoved uresničevanja glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogoja iz ZPre-1F preneha. Stališče agencije pomeni, da tožnice, ker so izpolnile pogoj za razbremenitev naložene prepovedi iz ZPre-1F še pred uveljavitvijo te novele, nikoli ne morejo doseči razbremenitve te prepovedi iz razloga, ki ga je uveljavila novela. Tako stališče pa postavlja v neenakopraven pravni položaj tožnice v primerjavi z osebami, ki se lahko razbremenijo naložene prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v skladu z ZPre-1F. Tožnice menijo, da izpolnitev oziroma nastop pravnega položaja, ki ga določa 3. točka tretjega odstavka 63. člena ZPre-1 z novelo ZPre-1F, pomeni prenehanje veljavnosti odločbe z dne 13. 12. 2012. Odločba formalno obstoji, vendar so tožnice s tem, ko so bile odsvojene delnice v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastala obveznost izdati prevzemno ponudbo, izvršile zakonsko naloženo obveznost. Odločba, katere izdajo so tožnice zahtevale, je ugotovitvena odločba o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic, in ne konstitutivna. Agencija z odločbo, ki so jo tožnice zahtevale, ne bi ponovno odločila o pravici ali obveznosti tožnic oziroma ustvarila javno pravnega razmerja, temveč bi ugotovila, da je obstoječe (trajajoče) pravno razmerje oziroma prepoved, naložena tožnicam in B., določena z odločbo z dne 13. 12. 2012, prenehala (na podlagi zakona). Glede na to tožnice menijo, da je izpodbijana odločba nepravilna ter sodišču predlagajo, naj jo odpravi, zahtevajo pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka v skladu z zakonom zavrnila zahtevo tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic A. in tožnic v ciljni družbi B. O mirovanju glasovalnih pravic A. in tožnic v ciljni družbi B. je bilo (pravnomočno) odločeno z odločbo toženke z dne 13. 12. 2012, tako da je bilo navedenim družbam prepovedano uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi B. ter o mirovanju glasovalnih pravic v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 63. člena ZPre-1 odločeno, da traja, dokler ne dajo prevzemne ponudbe ali dokler ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Tožnice so zahtevo opirale na novelo ZPre-1F, s katero so bile novelirane določbe ZPre-1 o mirovanju glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika.

Z ZPre-1F je bil 63. člen ZPre-1, ki ureja mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika, v prvem odstavku dopolnjen tako, da je bil razlogoma za mirovanje glasovalnih pravic prevzemnika po 1. točki (če ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom) in 2. točki (če ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več) dodan nov razlog po 3. točki: če ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. Poleg tega pa je bil dopolnjen tretji odstavek 64. člena ZPre-1, ki daje podlago za odločanje agencije v zvezi s prepovedmi in sankcijami za kršitve obveznosti prevzemnikov, z novo 3. točko, po kateri agencija z odločbo ugotovi, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic iz 63. člena tega zakona.

Sodišče se strinja, da nova določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 toženki ne daje podlage, da bi o trajanju prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic tožnic (in zavarovalnice A.) v ciljni družbi B., o katerem je bilo, kot že navedeno, pravnomočno odločeno z odločbo z dne 13. 12. 2012, z novo odločbo ponovno odločila.

Iz odločbe toženke z dne 13. 12. 2012 izhaja, da je z uveljavitvijo ZPre-1 (dne 11. 8. 2006) štela, da morajo družbe, ki v ciljni družbi B. delujejo usklajeno v smislu 8. člena tega zakona, to pa so poleg tožnic še A. in B., dati prevzemno ponudbo v skladu z ZPre-1, če nameravajo po 11. 8. 2006 pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic (ki je ob uveljavitvi ZPre-1 znašal 69,12 odstotkov), razen če prevzemnega praga iz 7. člena ZPre-1 (ki je 1/3 glasovalnih pravic v družbi) ne dosegajo (oziroma presegajo) več. Kot toženka še navaja v odločbi, tak zaključek temelji na prehodni določbi drugega odstavka 75. člena ZPre-1, ki varuje t.i. zatečeno stanje imetnikov delnic oziroma oseb v ciljni družbi ob uveljavitvi ZPre-1. Iz navedene odločbe nadalje izhaja, da je z nakupom delnic z glasovalno pravico s strani C. dne 10. 11. 2006 prišlo do povečanja deleža glasovalnih pravic oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da delujejo usklajeno, v družbi B. (tako da je delež glasovalnih pravic znašal 69,14 odstotkov), s čimer je bilo izpolnjeno dejansko stanje iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1, na katero je vezana obveznost dati prevzemno ponudbo. Zato je toženka, ne glede na naknadne odsvojitve delnic z glasovalno pravico (s čemer se je znižal delež glasovalnih pravic na t.i. zatečeno stanje kot zadnji zakoniti delež), ker je menila, da obveznost izstavitve prevzemne ponudbe, ki je nastala zaradi povečanja deleža glasovalnih pravic oseb, ki so delovale usklajeno, v tej ciljni družbi, ni prenehala, odločila o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v skladu s tedaj veljavno določbo prvega odstavka 63. člena, da traja, dokler ni dana prevzemna ponudba v skladu s tem zakonom ali dokler osebe, za katere je ugotovljeno, da delujejo usklajeno ter so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odsvojijo delnic, tako da prevzemni prag (ki je po že povedanem po 7. členu ZPre-1 1/3 deleža glasovalnih pravic v družbi) ne bo več dosežen.

Po novih določbah 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 in 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 pa bi ob nespremenjenem dejanskem stanju (glede najprej preseženega deleža glasovalnih pravic A. in tožnic v ciljni družbi B. po 11. 8. 2006 in nato znižanega na t.i. zatečeno stanje kot zadnji zakoniti delež) agencija mogla ugotoviti, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic A. in tožnic že, če so odtujile delnice najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo (to pomeni, da bi za ugotovitev prenehanja mirovanja glasovalnih pravic zadostovalo stanje 69,12 odstotkov glasovalnih pravic, torej enako t.i. zatečenemu stanju), in torej ne da bi bil izpolnjen kateri od pogojev iz odločbe z dne 13. 12. 2012 (da je dana prevzemna ponudba ali so odsvojene delnice, tako da ni dosežen (splošni) prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic).

Taka uporaba nove določbe 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 (v povezavi z novo 3. točko tretjega odstavka 64. člena tega zakona) bi tako tudi po mnenju sodišča pomenila, da ima določba povratni učinek. Po praksi Ustavnega sodišča ima namreč, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, zakon povratne učinke tudi tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v nastale pravne položaje ali pravna dejstva, ki so nastopila v času veljavnosti prejšnje pravne norme (npr. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013, tč. 21, U-I-65/08 z dne 25. 9. 2008). Tudi po pravni doktrini je prava retroaktivnost podana, kadar zakon naknadno in spreminjajoče posega v dejanska stanja, nastala že v preteklosti, pred uveljavitvijo zakona. Gre za dejanska stanja, ki se niso v preteklosti (pred uveljavitvijo zakona) samo začela, temveč so se začela razvijati in pravno učinkovati (dr. Lovro Šturm, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije 2010, str. 1040, tč. 3).

Po drugem odstavku 155. člena Ustave samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Po razlogovanju Ustavnega sodišča v odločbi U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 mora zakonodajalec razloge za povratno učinkovanje zakona posebej tehtno utemeljiti; pri tem ni dovolj, da izkaže, da zakon na splošno zasleduje javno korist, temveč mora izkazati prav za povratno učinkovanje sporne zakonske določbe upravičujočo javno korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja zakona; taka javna korist pa mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena.

V ZPre-1F pa povratni učinek novih določb 63. in 64. člena ZPre-1 ni določen. V obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (predloga novele ZPre-lF) pa tudi niso navedeni razlogi za povratno učinkovanje določb, in tudi ni navedena ugotovljena javna korist, ki bi tako uporabo določb narekovala (razen kolikor bi posredno lahko izhajala iz predstavljenih ciljev novele), prav tako ni bilo ugotavljano, ali se z določbama posega v pridobljene pravice (toženka navaja, da naj bi novi zakonski določbi posegali v pridobljene pravice preostalih delničarjev družbe B., ob tem ko je zaščiti položaja ter varstvu pravic manjšinskih delničarjev prevzemna zakonodaja (sploh) namenjena).

Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic družbe A. in tožnic v ciljni družbi B., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 13. 12. 2012 (158. člen Ustave).

Ob povedanem sodišče ne sprejema stališča tožnic, da gre v obravnavanem primeru kvečjemu za nepravo retroaktivnost, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zato tožnice tudi ne morejo doseči drugačne presoje sodišča z utemeljevanjem, da z novelo ZPre-1F ni kršeno načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave). V zvezi s tožbenimi navedbami, da se z novelo ZPre-1 ne posega nedopustno in samovoljno v nikogaršnji pravni položaj, tudi ne pravni položaj manjšinskih delničarjev družbe Aerodrom, pa sodišče ponavlja, da bi taka ocena morala biti podana in utemeljena v zakonodajnem postopku, kot izhaja iz 12. točke obrazložitve te sodbe.

Kolikor pa tožnice menijo, da je v novih določbah 3. točke prvega odstavka 63. člena in 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 dana podlaga za ugoditev njihovi zahtevi tudi zato, ker gre za izdajo ugotovitvene odločbe, s katero bi toženka le ugotovila, da je prepoved, naložena tožnicam in B. z odločbo z dne 13. 12. 2012, prenehala na podlagi zakona, se sodišče z njimi prav tako ne strinja. Kot je sodišče že navedlo, meni, da bi izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic pomenila protiustavno retroaktivno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Sodišče še ugotavlja, da je v zakonodajnem postopku novela ZPre-1G, s katero naj bi se (ponovno) spremenila določba tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, in ki pri tem v določeni meri (tudi) izhaja s stališč, na katerih temelji ta sodba.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen, ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar (med drugim) sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.