Jedro

Del zemljiške parcele nima stvarnopravne samostojnosti in ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi toženke delno ugodi in se tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na parc. št. 487/9002, vl. št. 320, k. o. V., zavrne.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi s sklepom o popravi sodbe: (1.) ugotovilo, da je tožnica lastnica do 5/8 nepremičnin parc. št. 488/1, 488/2 in 502/5, vl. št. ..., k. o. ... in parc. št. 487/9002, vl. št. ... k. o. ..., ki so zemljiškoknjižna last toženke; (2.) toženki naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice na teh nepremičninah na tožnico; (3.) toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je glede na dejstvo, da je s sporno pogodbo z dne 4. 4. 2002 bila zapisana takšna volja strank, ki sta jo ti ob zapisu in podpisu pogodbe jasno in nedvomno soglasno izrazili, in sicer da toženka izroči tožnici svoje solastne deleže na nepremičninah parc. št. 488/1, 488/2 in 502/5, vl. št. ... k. o. ... in parc. št. 487/9002, k. o. ..., za tožničino plačilo zneska 11,000.000 SIT in dopustitev toženkine uporabe prostora v hiši, za obe stranki nastalo zavezujoče pogodbeno razmerje. Ker je tožnica svoje pogodbene obveznosti po tej pogodbi v celoti izpolnila, toženka pa ne, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, s katerim je ta zahtevala od toženke izstavitev zemljiškoknjižne listine.

3. Toženka je zoper navedeno sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. V njej navaja, da parcela št. 487/9002, k. o. ... ne obstoji, takšna parcela ni vpisana v zemljiško knjigo in so v tem delu tožbeni zahtevek in sodbi neizvršljivi. Tožnica je kot dokaz svojih navedb predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da parc. št. 487/9002 ne obstoji. Prikaz sprememb geodetske izmere po določilih Zakona o zemljiški knjigi ni in ne more biti podlaga za poočitev sprememb parcel v zemljiški knjigi, ker ta tudi ni osnova za spremembo podatka o nepremičnini v katastru. V tem delu je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj toženki ni mogoče naložiti izstavitve zemljiškoknjižne listine in priznanja lastninske pravice za nepremičnino, ki zemljiškoknjižno ne obstoji. Sodišči bi morali zahtevek v tem delu zavrniti. Ni dolžnost toženke, da opozarja sodišče, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj to izhaja že iz tožbenih navedb in priloženih dokazov. Ne gre za pritožbeno novoto, ki je nedopustna in neupoštevna, ker ne gre za nobena nova dejstva in tudi ne nov dokaz. Ker tega dela pritožničinih navedb sodišče ni obravnavalo, je na njeno škodo bistveno kršilo določila pravdnega postopka. Ni preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so bili navedeni v pritožbi. V kolikor pa sodišče razlaga, da gre za del parcele št. 487/14, vl. št. ..., k. o. .., je sodišče dolžno samo po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče med istima strankama pravda o istem zahtevku. Toženka je vložila tožbo, s katero je zahtevala, da sodišče ugotovi, da s tožnico ni bila sklenjena darilna pogodba za parc. št. 487/14 – gozd v izmeri 919 m2, vl. št. ..., k. o. ... Zahtevku je sodišče ugodilo s sodbo P 1/2005 z dne 29. 3. 2007. Tudi v tem delu pritožbene trditve niso nedopustna pritožbena novota glede na zgoraj citirano uradno dolžnost sodišča. Pogodba, ki ne obstoji v originalu, ki je bila nekajkrat popravljena, ki ni bila predložena davčni upravi, na kateri podpisi niso bili overjeni, ki ne odraža prave volje pogodbenih strank in ki v celoti nikoli ni bila realizirana, ni veljavni pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico na nepremičnini. Ta pogodba nima elementov veljavnega pravnega posla, zato je sodišče v tem delu, ko je ugotovilo, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin, zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revidentka s trditvijo, da sta sodišči spregledali, da je bilo v delu, ki se nanaša na del parc. št. 487/14, vl. št. ..., k. o. ..., odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda pred naslovnim sodiščem pod opr. št. P 1/2005, uveljavlja kršitev pravil o litispendenci iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev pravil o litispendenci pa skladno s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog, zaradi česar toženka z uveljavljanjem tega razloga v reviziji ne more biti uspešna.

7. Revizije tudi ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek

370. člena ZPP) , zato trditev, da sporna pogodba ne odraža prave volje pogodbenih strank, da pogodba v celoti nikoli ni bila izpolnjena itd., ni bilo mogoče upoštevati.

8. Glede na ugotovitve, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo, katere vsebina je ustrezala njuni pravi volji, pri čemer je tožnica svoje obveznosti po pogodbi v celoti izpolnila, toženka pa ne, saj ni izpolnila zaveze, da na tožnico prenese lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile predmet te pogodbe, sta sodišči materialnopravno pravilno zaključili, da tožnica utemeljeno terja tudi izpolnitev toženkine obveznosti (9. člen Obligacijskega zakonika) – izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko vknjižila kot lastnica teh nepremičnin (in sicer parc. št. 488/1, 488/2 in 502/5, vl. št. ..., k. o. ...).

9. Utemeljeno pa revidentka opozarja, da toženki ni mogoče naložiti izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na delu nepremičnine in v zvezi s tem na napačnost zaključka pritožbenega sodišča, da so tovrstne trditve toženke (glede parc. št. 487/9002, vl. št. ..., k. o. ...) nedopustne pritožbene novote. V skladu z načelom specialnosti (7. člen Stvarnopravnega zakonika) so predmet stvarnih pravic in s tem tudi stvarnopravnih razpolaganj samo individualno določene samostojne stvari.(1) Na področju nepremičnin so to zemljiške parcele,(2) ki so prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (1. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi(3) – v nadaljevanju ZZK-1) in ki se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, tj. oznako katastrske občine in parcelne številke kot je vpisana v zemljiškem katastru (prvi odstavek 12. člena ZZK-1 v zvezi s 5. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Del zemljiške parcele tako nima stvarnopravne samostojnosti in ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa (del parcele pa je lahko predmet zavezovalnega pravnega posla,(4) saj zanje načelo specialnosti ne velja). Da bi to postal, mora dobiti stvarnopravno samostojnost (postati mora zemljiška parcela), kar predpostavlja izvedbo postopka parcelacije.

10. Drži, da je tožnica v tožbi zatrjevala in je bilo v postopku nesporno, da gre pri parc. št. 487/9002, vl. št. ..., k. o. ... za del parcele št. 487/14, vl. št. ... k. o. ..., ki je sicer odmerjen, vendar ustrezna sprememba v katastru ni bila izvedena (niti s tožbo zahtevana). Ker gre torej še vedno zgolj za del zemljiške parcele, bi morala tožnica doseči njegovo stvarnopravno osamosvojitev – izvedbo postopka parcelacije, ki bi glede na načelo specialnosti šele omogočila prenos lastninske pravice na delu doslej enotne parcele.

Tožničin tožbeni zahtevek, ki se nanaša na parc. št. 487/9002, vl. št. ..., k. o. ..., ne vsebuje pa ustreznega načrta parcelacije(5), je torej nesklepčen. Pravilna uporaba materialnega prava zato narekuje zavrnitev zahtevka v tem delu (prvi odstavek 380. člena ZPP). V ostalem je revizija neutemeljena in jo je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP je moralo Vrhovno sodišče odločati o stroških vsega postopka. Toženka stroškov revizije ni priglasila, zato o njih ni bilo treba odločiti. V odločitev o stroških prvostopenjskega in drugostopenjskega postopka pa ni bilo treba poseči glede na oceno, da sorazmerno majhen uspeh toženke po delni ugoditvi njeni reviziji ne narekuje drugačne porazdelitve stroškov med pravdnima strankama.

Op. št. (1): Od načela specialnosti SPZ izrecno dopušča tudi nekaj izjem: priposestvovanje dela nepremičnine, etažno lastnino, stavbno pravico itd. Op. št. (2): Nepremičninskem režimu sta podvrženi tudi etažna lastnina (prvi odstavek 105. člena SPZ) in stavbna pravica (prvi odstavek 256. člena SPZ) – prim. 2. točko drugega odstavka 11. člena ZZK-1. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008. Op. št. (4): Pod pogojem, da je predmet določljiv (prim. drugi odstavek 34. člena OZ).

Op. št. (5): Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) je morala sodba, ki je bila podlaga za izvedbo parcelacije, vsebovati načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi (tretji odstavek 44. člena ZENDMPE). V skladu z veljavnim Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) pa mora biti sestavni del sodbe elaborat, ki ga med postopkom izdela izvedenec geodet in ki mora imeti sestavine, določene s pravilnikom (prvi odstavek 8. člena ZEN).