Jedro

Sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni.

Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na točke I/2, I/3, I/4, II/2, II/3 in II/4 izreka izpodbijane sodbe, kot nedovoljena zavrže. II. V delu, ki se nanaša na točki I/1 in II/1 izreka se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni a) v točki I/1 tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca, ker naj bi 30. 6. 2019 ob 11.30 uri vozil osebni avtomobil znamke O., tip A., reg. št. ..., po naselju G., iz smeri Ž. proti G., in pri tem v neposredni bližini objetka na naslovu G. 60, vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in s tem kršil drugi odstavek 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrših.

b) v točki II/1 izreka tako, da se obdolžencu globa za prekršek pod točko I/1 v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk ne določi, c) v točki III. izreka tako, da se obdolžencu na podlagi 27. člena Zakona o prekrških izreče enotna globa v višini 920,00 EUR d) v IV. točki izreka pa tako, da obdolženec ne plača stroškov postopka o prekršku.

III. Stroški postopka o prekršku, ki se nanašajo na prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP in jih je mogoče ločiti od drugih stroškov, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, prekrška po petem odstavku 37. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v višini 120,00 EUR, prekrška po sedmem odstavku 110. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v višini 500,00 EUR in prekrška po šestem odstavku 110. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v višini 300,00 EUR, nato pa mu je na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno globo v višini 2.120,00 EUR ter 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 292,00 EUR (212,00 EUR po tar. št. 8111 Zakona o sodnih taksah – ZST-1, 50,00 EUR po tar. št. 8114 ZST-1 in 30,00 EUR po tar. št. 8404 ZST-1).

2. Zoper tako sodbo se pritožuje zagovornik, ki izpodbija sodbo v celoti, uveljavlja kršitev ustavnih pravic obdolženega, bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava oz. Kršitev ZP-1 in KZ-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek oziroma jo spremeni tako, da izda oprostilno sodbo oz. ustavi postopek o prekršku, proračunu pa naloži dolžnost, da obdolženemu povrne stroške postopka.

3. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa utemeljena.

4. Uvodoma je v zvezi s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje podalo zavajajoč in neuresničljiv pravni pouk glede možnosti plačila polovične globe, v kolikor ne bi uveljavljal pravnih sredstev, da to ne drži. V predmetni zadevi je bil vložen t. i. enotni obdolžilni predlog po drugem odstavku 55.a člena ZP-1, saj je za prekrške po petem odstavku 37. člena ter šestem in sedmem odstavku 110. člena ZPrCP je predpisan samo izrek globe in bi jih lahko prekrškovni organ obravnaval v hitrem postopku o prekršku. Četrti odstavek 55.a člena ZP-1 določa, da se na podlagi obdolžilnega predloga izvede enoten postopek in odloči z eno samo sodbo po pravilih, ki veljajo za redni sodni postopek,medtem ko iz petega odstavka 55. a člena ZP-1 izhaja, da se za prekrške, o katerih se sicer odloča po hitrem postopku, storilcu globa izreče po določbah, ki veljajo za hitri postopek (tretji odstavek 52. člena) in ima storilec pravico do polovičnega plačila izrečene globe ob smiselni uporabi pogojev, ki jih ta zakon določa za hitri postopek (57.c člen). Pouk o pravici do polovičnega plačila globe je del pouka o pravici do pritožbe.

5. Upoštevajoč povzete zakonske določbe je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni, pritožbeni predlog za razveljavitev sodbe že iz tega razveljavi izpodbijano sodbo v celoti, saj kršitev ni bila storjena. Nenazadnje je obdolženega zastopal zagovornik, obdolženi pa je tudi že plačal polovičen znesek določenih glob za prekrške po 2., 3. in 4. točki izreka izpodbijane sodbe, kar izpostavlja tudi zagovornik v pritožbi.

6. Pravico do polovičnega plačila globe je obdolženec pridobil s tem, ko je zagovornik izrecno napovedal pritožbo le zoper podtočko 1. točke I in točke II. Izreka ter zoper točko III. in IV. izreka izpodbijane sodbe. V napovedi pritožbe (l. št. 52) je zagovornik izrecno navedel tudi, da je polovično „takso“ za podtočke 2., 3. in 4. točke I. in II. izreka sodbe že plačal. S tem pa je obdolženec izgubil pravico do pritožbe zoper te točke sodbe in je pritožba v tem delu nedovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo (prvi odstavek 163. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 161. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi drugega odstavka 57. c člena ZP-1). Pritožbeno sodišče tako v zvezi s prekrški pod točkami I/2., 3. in 4. ter II/2., 3. in 4. izreka sodbe ne more dopustiti vsebinskega obravnavanja pritožbe, kot predlaga zagovornik in se v presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se nanašajo na te prekrške ne more in ne sme spuščati.

7. V nadaljevanju je tako pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbo le v delu, ki se nanaša na prekršek pod točko I/1 izreka sodbe tj. prekršek vožnje pod vplivom alkohola in ugotovilo, da je pritožba v tem delu utemeljena.

8. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je obdolženec 30. 6. 2019 ob 11.30 uri vozil osebni avtomobil znamke O., tip A., reg. št. ..., po naselju G., iz smeri Ž. proti G., in pri tem v neposredni bližini objekta na naslovu G. ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje, zaradi česar je prišlo do trčenja med obdolženčevim in nasproti vozečim vozilom (kljub temu, da se je voznik slednjega vozil skrajno desno in pri tem s platišči zadel ob cestne robnike), v katerem je sta bili poškodovani levi bočni ogledali na obdolženčevem vozilu in vozilu nasproti vozečega voznika. Obdolženec se ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval naprej proti domu, kjer so ga policisti izsledili ob 12.50 uri in mu odredili preizkus. Tega je tudi opravil, rezultat pa je bil 0,82 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance pomeni, da je v organizmu imel najmanj 0,77 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ker je obdolženec po opravljenem preizkusu izjavil, da je po prometni nesreči na domačem naslovu spil 2.5 dcl vina, mu je bil odrejen strokovni pregled, a je kljub večkratni odreditvi in opozorilu na posledice, strokovni pregled večkrat odločno odklonil. Tudi z rezultatom preizkusa z alkotestom se ni strinjal, a je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal. 9. Sodišče prve stopnje je ob taki procesni situaciji štelo za dokazano, da je obdolženec v času vožnje ob 11.30 uri imel v organizmu alkohol v koncentraciji 0,77 mg/l in se pri tem sklicevalo na peti (pravilno drugi) odstavek 107. člena ZPrCP, ki določa, da v primeru, če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik, prav tako pa se šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje. S strokovnim pregledom se namreč zagotovijo ustrezni podatki o koncentraciji alkohola v krvi in urinu, ki so potrebni za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca za toksikologijo, da lahko izračuna koncentracijo alkohola v organizmu preizkušanca v času vožnje. Z odklonom strokovnega pregleda v taki situaciji obdolženec onemogoči dokazovanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar je tako ravnanje potrebno kvalificirati kot prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP in temu ustrezno sestaviti tudi obdolžilni predlog.

10. V obravnavani zadevi pa se z obdolžilnim predlogom obdolžencu ne očita prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP, niti ni temu primerno podan ustrezen opis dejanja v obdolžilnem predlogu. Obdolžencu se v konkretni zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola v koncentraciji 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, a ker obdolženec v konkretnem primeru strokovnega pregleda ni opravil, sodišče ne more z angažiranjem izvedenca toksikologa zanesljivo ugotoviti, kakšna je bila koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje motornega vozila. Tako so utemeljene pritožbene navedbe, da ugotovitev koncentracije 0,82 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ob 13.05 uri ne more dokazovati, da je obdolženec v času vožnje ob 11.30 uri vozil pod vplivom alkohola z enako koncentracijo alkohola v litru izdihanega zraka; da je sklicevanje sodišča na okoliščino, da je obdolženec podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brezpredmetno za dokazovanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola in da sodišče nima za sodni postopek uporabnega relevantnega podatka o stopnji alkohola v organizmu obdolženca ob 11.30 oz. 13.35 uri, kar mu onemogoča, da bi z izvedencem ali kako drugače ugotovilo ali je obdolženec vozil pod vplivom alkohola in da ni nobenega dokaza, da bi obdolženi v času vožnje imel 0,77 miligramov na liter izdihanega zraka.

11. Ker tako na podlagi razpoložljivega dokaznega gradiva obdolžencu storitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola ni mogoče dokazati, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnjevanjem obdolžilnega predloga, je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo glede odločitev o odgovornosti za prekršek pod točko I/1 izreka izpodbijane sodbe tako, da je postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1. Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi že iz navedenega razloga, se v presojo ostalih pritožbenih trditev, ki se nanašajo na prekršek vožnje pod vplivom alkohola (o nezakonitosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ker obdolženec pred podpisom ni bil seznanjen s pravico, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje; nujnosti izločitve tega zapisnika iz sodnega spisa in izločitve sodnice zaradi seznanjenosti z nezakonitim zapisnikom; kršitvah ob „odvzemu prostosti“, ker ni bil poučen o svojih pravicah; odsotnosti razlogov o krivdi glede zavedanja, da ima v organizmu več alkohola, kot je to dovoljeno, oz. o točni koncentraciji; zakonitosti uporabe elektronskih alkotestov) ni spuščalo.

12. V posledici take odločitve je bilo potrebno izpodbijano sodbo spremeniti glede določitve sankcij (tako da se globa v višini 1.200,00 EUR in stranska sankcija 18 kazenskih točk ne določita), izreku enotne sankcije (da se izreče enotna sankcija 920,00 EUR) in stroškov postopka (tako da obdolženec ni dolžan plačati sodne takse – pri tem je pritožbeno sodišče upoštevalo, da obdolženec zaradi vložitve enotnega obdolžilnega predloga ne sme biti v slabšem položaju in da v primeru, če bi o prekrških, katerih je bil pravnomočno spoznan za odgovornega, prekrškovni organ odločil s plačilnim nalogom, obdolženec v skladu s šestim odstavkom 57. člena ZP-1 ne bi plačal sodne takse). V zvezi s stroški postopka pa je bilo potrebno določiti tudi, da obdolženec ne trpi tistih stroškov postopka, ki se nanašajo na prekršek vožnje pod vplivom alkohola (drugi odstavek 144. člena ZP-1) in da stroški tega dela postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1), če se jih lahko razmeji od ostalih stroškov postopka.