Jedro

Ne more biti razlog za prekinitev postopka predvidevanje tožene stranke, da bo po zaključku najprej začetega postopka lažje prišlo do morebitne mirne rešitve spora. V ZPP je urejen drug institut za skupno obravnavanje zadeve, ki je tudi izraz ekonomičnosti postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka. Po vpogledu v zadevi I Pg 202/2018 in II Pg 101/2019 je ugotovilo, da temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, pri čemer odločitev v I Pg 202/2018 ne predstavlja predhodnega vprašanja, od rešitve katerega je odvisna odločba v II Pg 101/2019. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je zaradi ekonomičnosti postopka potrebno prekiniti postopek do zaključka postopka I Pg 202/2018. V slednjem se bo predhodno odločilo o vprašanjih, ki so sporna tudi v predmetnem postopku, saj gre za podobno dejansko in pravno podlago, prav tako je bil v zadevi I Pg 202/2018 angažiran izvedenec. To bi bilo edino smiselno in pravilno upoštevaje enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, to je ekonomičnosti, da bi sodišče ugodilo predlogu tožene stranke za prekinitev postopka do zaključka v zadevi I Pg 202/2018. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da niso podani pogoji za prekinitev postopka, saj ni podano dejansko stanje, ki bi predstavljalo izpolnitev zakonskih predpostavk za prekinitev postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne držijo očitki, da sodišče v sklepu ne pojasni zakaj ni sledilo predlogu, da zgolj povzema 206. člen ZPP, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da ni pojasnilo zaključka in da sklep o tem nima razlogov. Sodišče je ugotovilo odločilna dejstva in uporabilo materialno pravo. Ali je to storilo popolno in pravilno, je stvar presoje.

6. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v najprej začeto zadevo I Pg 202/2018 ugotovilo, da obe z obravnavano II Pg 101/2019 temeljita na isti oziroma podobni dejanski ter pravni podlagi (4. točka obrazložitve sklepa). Tožena stranka pritrjuje tem ugotovitvam. V predlogu za prekinitev postopka z dne 17. 8. 2020 je še zatrjevala, da se je spor začel, ko je začela tožeča stranka brez pojasnila zaračunavati dobavo toplotne energije po bistveno višji ceni kot pred tem in da bo po zaključku omenjenega postopka lažje prišlo do morebitne mirne rešitve spora (listna št. 67 spisa). Kot dokaz je priložila listine iz najprej začetega spisa I Pg 202/2018 in iz ugovora dolžnika – tožene stranke zoper sklep o izvršbi VL 24444/2018 izhaja, da tožeča stranka v zadevi I Pg 202/2018 terja plačilo računov z dne 31. 12. 2017, 31. 1. 2018 in 7. 2. 2018 (priloga B29). V obravnavani zadevi II Pg 101/2019 pa tožeča stranka terja plačilo računov z dne 28. 2. 2018 do 30. 11. 2018. Se pravi gre v obeh primerih za plačilo računov tožeče stranke (tožena stranka pravi, da za dobavo toplotne energije), vendar za različno časovno obdobje.

7. Na podlagi prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje da odgovor, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (prvi odstavek 13. člen ZPP). Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari1. Če je o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločilo sodišče ali drug pristojni organ, je uveljavljeno načelo vezanosti na tako rešitev predhodnega vprašanja. Načelo temelji na učinkih pravnomočnosti aktov organov. Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialni pravici in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti2. S prekinitvijo postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja se predvsem prepreči možnost, da bi bili odločitvi različni3. 8. V tem primeru odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odločitve v najprej začeti zadevi I Pg 202/2018. Ta ne tvori temelja obravnavane zadeve. Če bo sodišče v zadevi II Pg 202/2018 ugodilo tožbenemu zahtevku in zavezalo toženo stranko k plačilu po računih, v obravnavani zadevi ne bo vezano k isti odločitvi. Drugo pa je ali primerljivo dejansko stanje in uporaba enakega materialnega prava narekujeta enako odločitev zaradi argumenta enotne sodne prakse. Zato ne more biti razlog za prekinitev postopka predvidevanje tožene stranke, da bo po zaključku najprej začetega postopka lažje prišlo do morebitne mirne rešitve spora. V ZPP je urejen drug institut za skupno obravnavanje zadeve, ki je tudi izraz ekonomičnosti postopka. V dejanskih okoliščinah te zadeve tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je zaradi ekonomičnosti postopka potrebno postopek prekiniti do zaključka v najprej začeti zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odločitev v zadevi I Pg 202/2018 ne predstavlja predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna odločitev v obravnavani zadevi. Pravilno je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka (4. točka obrazložitve sklepa).

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

11. Tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker niso bili potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, stran 123. 2 Navedeno delo, stran 129. 3 Navedeno delo, stran 134.