Jedro

Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, zato je bila med njima sklenjena gospodarska pogodba, kar pomeni, da je bila tožena stranka kot kupec dolžna napake grajati nemudoma. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme, da je napake pravočasno in konkretizirano grajala. Če je grajala ustno, mora postaviti natančne konkretne trditve komu, kdaj, na kakšen način itd. in jih v dokaznem postopku dokazati. Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del. Logično življenjske presoje ne zdrži trditev pritožnice, da je šele, ko je bil ves parket položen, videla, da nima želenih lastnosti, sploh glede na izpovedbo priče P., da je vsakodnevno imela možnost videti, kako parket izgleda položen in ni nemudoma opozorila tožeče stranke, da ne ustreza njenim pričakovanjem, torej da nima dogovorjenih lastnosti.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 466,65 EUR v roku 15 dni, v primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79613/2017 z dne 7. 9. 2017 v I. in III. odstavku ohranilo v veljavi (I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v višini 3.182,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. izreka sodbe sodišča prve stopnje).

2. Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Prav tako je priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta bili v poslovnem razmerju in sicer je tožena stranka pri tožeči stranki kupila parket ..., keramiko za toaletni prostor in keramiko za bazen, ki jih je dobavila po naročilu tožene stranke. Tožeča stranka zahteva preostalo plačilo v višini 16.664,25 EUR, tožena stranka pa oporeka, da naročeni parket, sanitarna keramika in keramika za bazen niso imeli dogovorjenih lastnosti, zato smiselno zahteva znižanje kupnine. Prav tako tožeča stranka zahteva še plačilo dobavljenega daljinskega upravljalca za radiator in vračilo palet oziroma njihovo denarno nadomestilo.

6. Določba prvega odstavka 435. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da se s prodajno pogodbo prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

Določba 459. člena OZ določa, kdaj gre za stvarne napake in sicer je napaka stvarna: če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet; če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Določba prvega odstavka 486. člena OZ določa, da kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); zahteva znižanje kupnine; odstopi od pogodbe.

Določba 461. člena OZ določa rok za grajanje napake in sicer je kupec dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če je bil pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, brž ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.

7. Kot navedeno, sta pravdni stranki gospodarska subjekta, zato je bila med njima sklenjena gospodarska pogodba (drugi odstavek 13. člena OZ), kar pomeni, da je bila tožena stranka kot kupec dolžna napake grajati nemudoma. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme, da je napake pravočasno in konkretizirano grajala. Če je grajala ustno, mora postaviti natančne konkretne trditve komu, kdaj, na kakšen način itd. in jih v dokaznem postopku dokazati. Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.1 **Glede parketa ...**

8. V pritožbi tožena stranka glede parketa navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj dobavljeni parket ni ustrezal vzorcu, kot ga je naročila tožena stranka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje podrobno razložilo, kako je potekal nakup parketa. Parket se je polagal od 20. 10. 2016 do 13. 11. 2016 in na zatrjevane moteče lastnosti parketa S. Š. (zakonska partnerica zakonitega zastopnika tožeče stranke) ni opozorila, ravno nasprotno namreč izhaja iz elektronske pošte z dne 10. 11. 2016, ki jo je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje sodišče pravilno dokazno ocenilo. Ni namreč življenjsko verjetna pritožbena trditev, da je bilo pisanje S. Š. zaradi prijateljskega odnosa vseh vpletenih sarkastično in je pomenilo grajanje. Kot že navedeno v točki 7. te obrazložitve mora biti grajanje konkretno in jasno. Pritožbene navedbe, da je zakoniti zastopnik tožene stranke M. Š. dobavljeni parket grajal, kar naj bi izhajalo tudi iz izpovedbe priče T. K., pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje povsem prepričljiva, saj tožena stranka ni navedla, kdo od zakoncev Š. je parket prvi grajal, kateri dan in tako naprej. Sodišče prve stopnje ima prav, da gre za gospodarsko pogodbo in da bi bilo treba napake grajati nemudoma.

9. Tega tožena stranka ni izkazala, ravno nasprotno, saj sta zakonca Š. po izpovedbi priče P. (l. št. 245), ki je polagal parket, vsak dan polaganja prišla pogledat parket. Ko je on pričel s polaganjem parketa, je bil le-ta že položen po stopnicah (l.št. 238). Povedal je tudi, da je zakoncema Š. pokazal, da ima parket bele pikice, pa sta rekla, da je to v redu in da naj se polaga dalje (l. št. 239). Tudi pritožbeno sodišče verjame priči P., ki je polagal parket in ni zainteresiran za izid pravde, da je tožena stranka očitno vedela za lastnosti parketa, ki ga je dobavila tožeča stranka (šlo je za starinski izgled parketa) in ga ni nemudoma grajala. Glede na navedeno je njene nadaljnje pritožbene trditve o tem, da sta zakonca Š. na zaslišanju izpovedala, da sta pravočasno grajala parket, da ni imel dogovorjenih lastnosti, treba zavrniti. Logično življenjske presoje ne zdrži niti trditev pritožnice, da je šele, ko je bil ves parket položen, videla, da nima želenih lastnosti, sploh glede na izpovedbo priče P., da je vsakodnevno imela možnost videti, kako parket izgleda položen in ni nemudoma opozorila tožeče stranke, da ne ustreza njenim pričakovanjem, torej da nima dogovorjenih lastnosti.

10. Sklicevanje na pravno podlago iz 465. člena OZ pa je tožena stranka postavila šele v pritožbi in s tem v zvezi ni podala ključnih dejstev, na katera bi tožeča stranka lahko odgovorila (če pa bi jih, pa bil bila v skladu z določbo 337. in 286. člena ZPP prepozna). Namreč tožeča stranka v postopku ni trdila, da se zaveda napak, pač pa ravno nasprotno, ves čas je trdila in dokazovala, da je bil dobavljen parket ustrezen in brez napak, torej tak, kot sta ga stranki dogovorili.

11. Glede očitka, da sodišče prve stopnje ni postavilo izvedenca, pa pritožbeno sodišče soglaša z v sodbi podanimi razlogi, saj je sodišče prve stopnje zavrnilo toženkine ugovore zaradi tega, ker ni izkazala, da je zatrjevane napake pravočasno grajala. Tega s trditvijo, da bi izvedenec ugotovil, da dobavljeni parket ni ustrezal vzorcu, ne more izpodbiti, saj je, kot že rečeno, bilo v postopku ugotovljeno, da sta predstavnika tožene stranke ves čas spremljala polaganje parketa, pa tožeči stranki nista nemudoma grajala, da ne ustreza vzorcu ozr. da nima dogovorjenih lastnosti.

**Glede keramike za toaletni prostor**

12. Glede keramike za toaletni prostor pritožnik graja obrazložitev sodišča prve stopnje, da predstavnik tožeče stranke T. K., ki je stranki predlagal mozaik, ni bil seznanjen s specifiko prostora (niše, kjer bo keramika položena). Tožeča stranka je po mnenju pritožnice bila seznanjena z obliko toaletnega prostora, saj je bil T. K. večkrat na objektu in mu je bil prostor dobro znan. Ker pa je bil izgled položenega mozaika katastrofalen, je S. Š. v soglasju s T. K. sprejela odločitev, da se naroči druga keramika in prekrije prvotni mozaik. Potem pa se je videlo, da gre za različne barvne odtenke. Pritožbeno sodišče meni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje povsem pravilna in obrazložitev ustrezna, saj tudi glede te keramike tožena stranka ni postavila trditev, kdaj je ugotovila napačne odtenke in kdaj je grajala barvo keramike oziroma kdo je prvi grajal in tako ni upravičena do znižanja kupnine (prvi odstavek 461. člena OZ), saj ni grajala pravočasno. Poleg tega iz izpovedbe priče Ž. (arhitekt tožene stranke, l. št. 222) izhaja, da ob nabavi prvih ploščic pri tožeči stranki ni bilo povesem natančno povedano, kako zgleda konfiguracija stene, kamor so bile prve ploščice (...) pritrjene in je torej napačen očitek, da je tožeča stranka vedela, da so prodane ploščice neprimerne za ta prostor. Glede drugih ploščic (...) pa je priča Ž. jasno povedala, da so bile napačno položene in da sanacija na prej položene ploščice ni bila možna ter tako te napake ni mogoče očitati prodajalcu, to je tožeči stranki.

**Glede keramike za bazen**

13. Glede keramike za bazen pritožba navaja, da je že v vlogi z dne 8. 3. 2019 navedla, da ne držijo pavšalne navedbe tožnice, da toženka ni pravočasno grajala stvarne napake. Sodišče bi lahko z vpogledom v mobilni telefon M. Š. ugotovilo, da je bil narejen v začetku marca 2017, ko je M. Š. prvič uporabil bazen. Pritožbeno sodišče sledi dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil bazen prvič uporabljen januarja 2017, kar izhaja iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke (l.št. 160), ki je navedel: _„...Mi nismo vedeli, ker voda še ni bila v bazenu, voda je prišla v bazen šele januarja, da bo imelo negativen efekt. In na koncu, ko sem jaz šel prvič v bazen, ko sem zaplaval na najbolj miren možen plavalni gib, je šlo vse čez.“_

14. Tožena stranka je v trditvah pred sodiščem prve stopnje in tudi v pritožbenih trditvah prišla sama s sabo v nasprotje, ko je trdila, da so bile napake na bazenu ugotovljene marca 2017 in da jih je takrat nemudoma sporočila tožeči stranki. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to ne izhaja iz izpovedbe njenega zakonitega zastopnika in je očitek protispisnosti povsem neutemeljen. Glede tega, da bi moralo sodišče prve stopnje vpogledati telefonski posnetek, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, če je že na podlagi izvednih mogoče ugotoviti dejansko stanje in kot rečeno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo trditvam tožene stranke (in izvajalo dokazov s tem v zvezi) o pravočasni notifikaciji napake marca 2017, če je zaslišanje njenega zakonitega zastopnika pokazalo drugačno dejansko stanje. Pri tem pa pritožnica niti v pritožbi ne poda trditev, da je M. Š. marca 2017 prvič uporabil bazen in o tem nemudoma obvestil tožnico, pač pa navaja le, da je bil marca 2017 narejen posnetek na telefonu in iz tega izpelje trditev, da je takrat napako zaznal in jo pravočasno (nemudoma) grajal. Čas posnetka sam po sebi brez dodatnih dokazov namreč ne pomeni, da je takrat napako zaznal niti, da jo je nemudoma grajal, niti ni jasno, komu jo je grajal. **Glede palet in daljinskega upravljalca**

15. Glede palet in daljinskega upravljalca pritožnica navaja, da so ugotovitve sodišča protispisne, saj ga tožena stranka nikoli ni prejela in bi morala tožeča stranka dokazati, da ga je izročila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila dobavnica za daljinski upravljalec podpisana s strani pooblaščene osebe tožene stranke. Radiatorje naj bi prevzemal gospod R. (izpoved S. Š. l. št. 29). Pritožnica je na stališču, da je zatrjevala, da daljinskega upravljalca ni prejela, kar je negativno dejstvo, zato mora tožeča stranka dokazati, da ga je izročila. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je tožeča stranka storila ravno to, predložila je podpisano dobavnico, da je toženi stranki izročila kupljeno stvar. Sedaj je trditveno in dokazno breme preskočilo na toženo stranko, da te stvari ni prejela in da ovrže dobavnico, česar ni zmogla, zato so razlogi sodišča prve stopnje pravilni in je dolžna plačati kupnino za dobavljeno stvar.

16. Podobni razlogi so vodili pritožbeno sodišče glede vračila varščine za palete, ki so bile pri toženi stranki. Tožeča stranka je zatrjevala, da teh palet tožena stranka ni vrnila (negativno dejstvo). Zatorej je bilo na toženi stranki, da poda trditve in predlaga dokaze, da je palete vrnila, kar pa ji ni uspelo. Zakoniti zastopnik tožeče stranke B. je opisal njihovo poslovanje s paletami in sicer so stranke, ki vrnejo palete, prejele zapisnik o vračilu blaga in da tega zapisnika v konkretnem primeru ni (l.št. 153). Zakoniti zastopnik tožene stranke pa je povedal, da je na sestanku pri tožeči stranki izjavil, da naj pridejo iskat palete. Izpovedal je tudi, da teh palet ni več v garaži (l.št. 161) in iz izpovedbe smiselno izhaja, da ne ne ve, ali jih je odpeljal predstavnik tožeče stranke ali kdo drug. Glede na navedeno je jasno, da je bilo na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je palete že prevzela tožeča stranka, kar pa ji ni uspelo in zato ji je tožeča strank upravičeno zaračunala palete.

17. Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor pritožnica morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.2

18. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi tožene stranke odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te odločbe (353. člen ZPP).

19. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, 154. členom in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR.

Tožena stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in povrniti tožnici stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pri tem upoštevalo, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov nagrade za odgovor na pritožbo po 1. točki tar. št. 21 OT v višini 625 točk oz. 375,00 EUR, materialnih stroškov v višini 2% (tretji odstavek 11. člena OT), kar znaša 7,50 EUR ter 22 % DDV oz. vse skupaj 466,65 EUR.

1 Glej tudi VSL I Cpg 1146/2015. 2 Prim sklep Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 in sklepa VSRS III Ips 3/2014 z dne 11. 11. 2014 in III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018.