Jedro

Ker kazenski postopek, ki teče zoper obtoženega K.S., še ni pravnomočno končan, izpodbijana sklepa pa nista bila izdana v zvezi z odreditvijo in podaljšanjem pripora, pač pa je bilo z njima odločeno o obtoženčevih zahtevah za izločitev predsednice in članov senata ter predsednika okrožnega sodišča, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Zahtevi obtoženega K.S. za varstvo zakonitosti se zavržeta kot nedovoljeni.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju na podlagi 5. odstavka 42. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrgel obtoženčevo zahtevo za izločitev predsednice senata in članov senata - sodnikov porotnikov iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP. Predsednik Višjega sodišča v Mariboru pa je v skladu z določbo 2. odstavka 40. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnil obtoženčevo zahtevo za izločitev predsednika sodišča, ki je odločal o prej navedeni zadevi.

Zoper navedena pravnomočna sklepa je obtoženec vložil zahtevi za varstvo zakonitosti "po členu 420/4, točka 4 ZKP", brez navedbe končnega predloga.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v predlogu, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, ocenila, da zahtevi za varstvo zakonitosti nista dovoljeni. To izredno pravno sredstvo je namreč mogoče vložiti le po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ta pa v zadevi zoper obtoženega K.S. še ni končan. Zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti zavrže kot nedovoljeni.

Zahtevi za varstvo zakonitosti sta nedovoljeni.

Med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti izjemoma vložiti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora (4. odstavek 420. člena ZKP). V vseh ostalih primerih pa se sme to izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku (1. odstavek 420. člena ZKP).

Kazenski postopek, ki teče zoper obtoženega K.S., še ni pravnomočno končan. Izpodbijana sklepa tudi nista bila izdana v zvezi z odreditvijo in podaljšanjem pripora, pač pa je bilo z njima odločeno o obtoženčevih zahtevah za izločitev predsednice in članov senata ter predsednika okrožnega sodišča. Zoper takšne pravnomočne odločbe pa glede na citirana zakonska določila zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Zato je Vrhovno sodišče obtoženčevi zahtevi za varstvo zakonitosti skladno z določbami 2. odstavka 423. člena ZKP in ob smiselni uporabi določbe 390. člena ZKP, zavrglo, ker po zakonu nista dovoljeni.