Jedro

Razlog za nepravilno odločitev, ki ga navaja tožnik, da nepravilno določena ZKT pomeni, da je površina njegovega zemljišča nezakonito zmanjšana zaradi strokovne napake pri meritvah ali zaradi nepravilne transformacije iz enega v drug sistem, ni relevanten v zvezi z vprašanjem zakonitosti izpodbijane odločbe, ob predhodnem njegovem soglasju s pokazano mejo.

Izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale – pokazano mejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da se kot urejena meja evidentirajo deli meje parcel 18/3, 19/5 in 19/6 s sosednjimi parcelami 18/1, 19/7 in 19/8; ter v 2. točki, da je grafični prikaz urejene meje obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi navaja, da je A.A. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje med svojimi parcelami s sosednjimi. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki je bil izdelan po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). Geodetska uprava je opravila preizkus elaborata po 35. členu ZEN in ugotovila, da ni razlogov za zavrženje oz. zavrnitev. Ugotavlja, da so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 23. 4. 2015 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje vse stranke, razen B.B. in C.C. Geodetska uprava je stranki, ki na mejni obravnavi nista podpisali zapisnika, skladno s 36. členom ZEN povabila k izjavi o poteku predlagane meje. Dne 3. 11. 2015 je prejela izjavo B.B. in C.C, da se s potekom predlagane meje ne strinjata, zato je razpisala ustno obravnavo dne 7. 12. 2015 in 29. 7. 2016 na kateri sta se C.C. in B.B. strinjala s potekom predlagane meje.

2. Drugostopni organ je pritožbo C.C. in tožnika zavrnil. V obrazložitvi navaja, da iz zapisnika mejne obravnave z dne 29. 7. 2016 izhaja, da sta se C.C. in B.B. strinjala s sporno ZKT 467, zapisnik pa je bil z njune strani tudi podpisan.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je problem, ki je z mnogimi geodetskimi meritvami zdaj razgaljen, strokovni, zato ga je stroka dolžna rešiti in ne pomesti pod preprogo s preuranjeno pravnomočno odločbo. Kot dodatni argument prilaga tabelo 1, v kateri so izračunane razlike razdalj med posameznimi točkami izmerjenimi v GK sistemu in izmerjenimi ali preračunanimi v TM sistemu na parcelah 18/1, 22, 19/8 in 734/2 vse k.o. ... Vse razlike razdalj med mejnimi točkami v GK in TM sistemu so v škodo parcel v lasti B.B. in C.C. Tudi točka 467, ki je kot sporna navedena v odločbi, odstopa od drugih točk v E osi od 0,11 do 0,31 m in v N osi od 0,61 do 0,64 m. Največja ugotovljena razlika med mejnima točkama na E osi je 0,42 m in na N osi 1,01 m. To pomeni, da bo z dokončno uveljavitvijo novega zakona, po katerem bo evidenca mejnih točk v TM sistemu, površina tožnikovega zemljišča nezakonito zmanjšana zaradi strokovne napake pri meritvah ali za nepravilne transformacije iz enega v drug sistem. Posledično bo zmanjšana površina in vrednost nepremičnine. Ker geodetske meritve še niso dokončane, predlaga, da sodišče razveljavi odločbo ter je pred izdajo novih odločb stroka dolžna ugotoviti vzrok velikega odstopanja med GK in TM koordinatami. Za izračun površine s pomočjo TM koordinat in za ugotovitev, koliko odstopa površina od uradne – katastrske, je bil pri GURS Ljubljana novembra 2016 naročen digitalni ortofoto z ločljivostjo 0,25 m in format zapisa SHP D 96/TM Obljubljeno je bilo za začetek leta 2017, saj so prav za te tri sekcije morali snemanje ponoviti. Tudi zato zadeva z njegove strani še ni dokončana. Z zapisanim se strinja C.C., do ene polovice lastnica vseh omenjenih parcel. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. V dopolnitvi tožbe z dne 11. 4. 2017 tožnik ponavlja svoje argumente ter prosi, da sodišče odredi razveljavitev še odločbe z dne 18. 12. 2013 – IDPOS 6143 in z dne 23. 7. 2012- IDPOS 6124. 5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6. Stranki z interesom v tem postopku Občina A. in A.A. na tožbo nista odgovorili.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče v obravnavani zadevi šteje, da tožnik izpodbija odločbo, izdano v postopku evidentiranja urejene meje, kot jo je opredelil v tožbi z dne 5. 4. 2017, kajti le za izpodbijanje le-te je tožba pravočasna. Sodišče bo zato presodilo njeno materialno in procesno pravilnost in zakonitost v okviru kršitev 26. - 44. člena ZEN, glede na tožnikove ugovore.

9. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ štel, da med lastniki sosednjih parcel obstaja soglasje v poteku meja, ker se je tožnik (s solastnico) na ustni obravnavi dne 29. 7. 2016 strinjal s potekom meje. Kot je podrobno povzel drugostopni organ in izhaja iz upravnega spisa, izhaja iz zapisnika ustne obravnave z dne 29. 7. 2016, da je podal svoje mnenje tudi D.D., ki se je ustne obravnave udeležil kot strokovni pomočnik tožnika in C.C. ter povedal, da je ZKT 467 v naravi na pravem mestu glede na podatke predhodne meritve, označene z IDPOS 6006. Na tej ustni obravnavi sta tožnik in C.C. podala pripombo, da v naravi občinska cesta ne poteka po meji 19/7 in 732/1, ampak posega tudi na njuno parcelo 19/8, vsled česar sta predlagala odmero občinske ceste tako, da ne bo več na njuni parceli, s čimer se je strinjal župan Občine A. (meritev je naročena in v fazi izdelave pri podjetju B. d.o.o., elaborat pa naj bi bil izdelan konec meseca septembra 2016). Glede na navedeno sta se tožnik in C.C. strinjala z ZKT 467, zapisnik ki jima je bil prebran in na katerega ni bilo pripomb, pa sta podpisala. Tudi naknadno sta z dopisom z dne 22. 8. 2016 podala strinjanje z mejnikom v ZKT 467. Glede na povzet potek postopka je imel organ podlago, da je ugotovil, da sta tožnik (in solastnica) izjavila soglasje k poteku predlagane meje (3. odstavek 38. člena ZEN) in izdal odločbo po prvem odstavku 40. členu ZEN.

10. Tožnik v pritožbi (in ponavlja v tožbi) ponovno vztraja, da ZKT 467 ni pravilno določena, pri čemer ne navaja ugovorov, ki bi se nanašali na nepravilen potek mejne ali ustne obravnave, kar bi bilo za obravnavano zadevo edino relevantno. Namreč razlog za nepravilno odločitev, ki ga navaja tožnik, da nepravilno določena ZKT 467 pomeni, da je površina njegovega zemljišča nezakonito zmanjšana zaradi strokovne napake pri meritvah ali zaradi nepravilne transformacije iz enega v drug sistem, ni relevanten v zvezi z vprašanjem zakonitosti izpodbijane odločbe, ob predhodnem njegovem soglasju s pokazano mejo (danem na ustni obravnavi pri organu in kasneje še potrjenem z dopisom z dne 22. 8. 2016).

11. Ker tožnik ne navaja nobenega utemeljenega razloga, ki bi kazal na kršitve določb postopka izvedbe mejne obravnave in kršitve določb postopka organa na podlagi zahteve za uvedbo postopka evidentiranja in presoje elaborata, sodišče tožbi ne more ugoditi. Tožnik ne navaja tudi, kje bi po njegovem morala potekati meja med sosednjima parcelama, torej v katerem obsegu evidentirana meja po njegovem ne ustreza glede na zadnje podatke zemljiškega katastra ali meji dejanskega uživanja (3. člen Pravilnika). Bistvo tožnikove tožbe je, da se bodo v posledici izvedene ureditve meje spremenili podatki o površini parcele. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZEN geodetska uprava po uradni dolžnosti izračuna površino parcele in o tem obvesti lastnika parcele, če ugotovi, da je meja urejena in se z urejeno mejo spremeni površina (enako 28. člen Pravilnika). Gre za tehnično opravilo, ki ne vpliva na obseg parcele, ki je bil že zamejen z urejeno mejo (predlagano), s katero se je tožnik strinjal. Namreč izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale – pokazano mejo.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.