Jedro

Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih.

Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Kranj tožniku za leto 2011 iz naslova obveznosti iz kmetijstva odmeril pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest v znesku 8,95 EUR. Obveznost je po temelju in po višini utemeljena z 49. členom Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) ter 3. členom in prvim odstavkom 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (v nadaljevanju Uredba). Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. 6. leta, za katerega se pristojbina odmerja. Pristojbina je obračunana po stopnji 14,7 % od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč v lasti tožnika, ki na dan 30. 6. 2011 znaša 60,87 EUR.

Ministrstvo za finance je z odločbo DT 499-03-31/2012 z dne 23. 4. 2014 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. V svojih razlogih v celoti sledi izpodbijani odločitvi in razlogom organa prve stopnje. V zvezi z navedbami tožnika glede lastništva parc. št. 1329/1 k.o. A. pa pojasnjuje, da je bil tožnik na dan 30. 6. 2011 lastnik navedene gozdne parcele v deležu do 1/2, kar potrjuje tudi pritožbi priložen z. k. izpisek. Gre za javno listino in velja tisto, kar je v njej napisano. Dovoljeno je sicer dokazovanje, da je v javni listini kaj neresnično potrjeno, vendar pa omenjenega dejstva (pri)tožnik ne more uspešno izpodbijati v postopku odmere obveznosti iz kmetijstva, pač pa v postopku, v katerem se ta listina izdaja in potrjuje, to je v rednem zemljiškoknjižnem sodnem postopku. Do takrat pa velja tisto, kar izhaja iz zemljiške knjige (tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 838/2012-13 z dne 28. 11. 2012).

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Predlaga njeno odpravo ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka. Vztraja pri ugovoru, da iz izpodbijane odločbe niso razvidne gozdne parcele, za katere se pristojbina odmerja. V pritožbenem postopku pa tožena stranka, razen ugovorov v zvezi z lastništvom parc. št. 1329/1 k.o. A., ni presodila utemeljenosti očitka o nepravilno ugotovljeni višini katastrskega dohodka. Parc. št. 539/1, 539/5 in 539/6 k.o. B., katastrsko vodene kot gozd, imajo status stavbnega zemljišča. Nahajajo se v vasi C. (gre parcele, široke cca 10 m), edini dostop na parcele pa je preko lokalne ceste ... in zato ne morejo biti predmet odmere pristojbine. Edine gozdne parcele v (pravnomočni) lasti tožnika (k.o. Č.) pa po javnih bazah podatkov na dan 12. 6. 2014 izkazujejo višino katastrskega dohodka še ne 1,50 EUR. Ker tožnik drugih gozdnih zemljišč nima, je predmet odmere lahko samo katastrski dohodek navedenih parcel. Glede parc. št. 1329/1 k.o. A. pa je treba upoštevati, da tožnik (zaradi netočnih osebnih podatkov iz sklepa o dedovanju) ni njen pravnomočni lastnik, kar izkazuje tudi pritožbi priloženi z.k. izpisek, česar tožena stranka v pritožbenem postopku v nasprotju z ustavno varovano pravico do pritožbe ni upoštevala in s svojo odločitvijo posegla v lastninsko pravico pokojne zapustnice oziroma celo v sodni postopek, v katerem je podatke o dediču dolžno popraviti zapuščinsko sodišče. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po 49. členu ZG in 3. členu Uredbe pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra.

V zadevi ni spora o tem, da je tožnik po javno dostopnih podatkih, ki se vodijo v zemljiškem katastru, lastnik parcel (tudi parc. št. 1329/1 k.o. A. do ½), na katere se odmera nanaša. Spora tudi ni, da so zemljiške parcele, ki jih konkretno navaja tožnik, po podatkih zemljiškega katastra gozdna zemljišča. Podatek o katastrskem dohodku od gozdov, v pisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2011, od katerega se po izpodbijani odločbi odmeri pristojbina, pa je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra in mu tožnik izrecno niti ne ugovarja. Na navedeni podlagi sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje.

Tožbene navedbe v zvezi s parc. št. 539/1, 539/5 in 539/6 k.o. B. so v upravnem sporu nove. Tožnik namreč konkretnih ugovorov v tem delu v davčnem postopku ni uveljavljal. Ker iz izpodbijane odločbe številke parcel, od katerih se odmerja pristojbina, niso neposredno razvidne, jih sodišče ne zavrača kot nedopustnih. So pa po presoji sodišča neupoštevne. Pristojbina se namreč ne plačuje le od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega pa je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to pa je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, na katero se sklicuje tožnik, na ugotovitev lastninske pravice na parc. št. 1329/1 k.o. A. (na podlagi sklepa o dedovanju) ne more imeti vpliva, po podatkih zemljiške knjige pa ob dejstvu, da z nepremičnino ni povezana nobena zemljiškoknjižna zadeva, o kateri še ni pravnomočno odločeno, sledi, da vpis lastninske pravice v korist tožnika učinkuje s 7. 12. 2009. Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker med strankama ni spora o dejstvih, ki so pravno relevantna.