Jedro

Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca M.L. kot neutemeljen.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo, iz pritožbenih navedb pa je razumeti, da izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, glede možnosti storilca, da plača globo. Izpostavlja, da je sicer napačno navedel, kje je zaposlen, vendar gre za isto podjetje, ki se je le preimenovalo. Izpodbija tudi ugotovitev, da njegov dohodek ni obremenjen, saj zaradi raznih izvršb na njegovem TRR, ki jih vodi Carinski urad, ne more do več kot 600,00 EUR plače. Ostalo gre za takse in izvršbe sodišča. Dodatno oderuško posojilo, ki ga je vzel za poplačilo že odrejenih glob plačuje na roke. Avto ni njegova last, kot se navaja v sklepu, temveč last N.. Zanj od neto plače plačuje posebej. Potrebuje ga za prevoz na delo ob vseh zahtevanih urah. Globe bi plačal, vendar ob majhni dejanski plači in brez drugega premoženja tega ne zmore. Globa presega 60% njegove dejansko v roke prejete plače. Od tega dohodka plača še vse druge obveznosti. Predlaga, da mu sodišče zaradi nezmožnosti plačila omogoči globo odslužiti z dodatnim delom v splošno korist. Prilaga izpisek iz banke, kopijo prometnega dovoljenja in kopijo položnice leasinga.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne predlog storilca M.L. za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, preuranjena. Res je, da je namen uklonilnega zapora, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. Vendar pa ima glede na določbo petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, možnost, predlagati, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z ugotovitvijo, da ima storilec redne dohodke, saj je zaposlen, njegovi mesečni prejemniki niso obremenjeni z nobeno obveznostjo, še neporavnani znesek globe 374,00 EUR pa le nekoliko presega tretjino njegovih mesečnih prejemkov. Vendar pa navedbe in dokazi, ki jih je predložil storilec, vzbujajo dvom v pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je globo zmožen plačati, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati . Glede na predložene listine storilec ni lastnik vozila, pač pa je lastnik vozila N. d.o.o., za katerega storilec plačuje mesečne obroke v višini 132,69 EUR, kar pomeni, da povečuje svoje premoženje, na drugi strani pa ni mogoče spregledati, da so njegovi prihodki obremenjeni zaradi izvršb CURS. Potrdilo iz gospodinjske evidence kaže, da je storilec v gospodinjski skupnosti prijavljen skupaj z ženo in dvema otrokoma. Zato bi bilo odločitev o storilčevem predlogu treba sprejeti na podlagi ugotovitve o znesku razpoložljivih sredstev, ki odpade na družinskega člana, oziroma, ali ta presega eksistenčni minimum (znesek, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013). Šele, ko bo to ugotovilo, bo lahko presodilo, ali lahko preostali znesek globe plača, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan preživljati. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (168. člen v zvezi z 8. odstavkom 163. člena ZP-1).