Jedro

Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno usklajeno sodelujejo pri storitvi prekrška. Zgolj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška in ne omogoča identifikacije, kdo izmed treh voznikov je prevoz opravljal v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz.

Izrek

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Novo mesto je s plačilnim nalogom spoznal storilca za odgovornega storitve prekrška po 1. alineji petnajstega odstavka 32. člena Zakona o cestah (ZCes-1) in mu je izrekel globo 300,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Novem mestu z izpodbijano sodbo, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v znesku 40,00 EUR.

2. Zoper sodbo je vložil pritožbo storilec, ki navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in postopek o prekršku ustavi. Po vsebini pa se storilec v bistvenem pritožuje iz razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, ki jih uvodoma uveljavlja z navedbami, da izpodbijana sodba ni bila vročena njegovi zagovornici, s čimer mu je kršena pravica do pravnega sredstva, v nadaljevanju pa pritožbeni razlog uveljavlja z navedbami, da mu plačilni nalog ni bil izdan na kraju samem, temveč po pošti brez opisa dejanja, zaradi česar se ob vložitvi zahteve za sodno varstvo ni mogel seznaniti s konkretizacijo opisa dejanja, ki ga je prekrškovni organ sodišču posredoval po vložitvi zahteve za sodno varstvo, njemu pa šele kasneje neposredno pred zaslišanjem in mu je iz tega razloga bila kršena pravica do izjave.

3. Prekrškovni organ ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) po uradni dolžnosti ugotavlja, da je izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom potrebno spremeniti.

5. Na podlagi 1. alineje petnajstega odstavka 32. člena ZCes-1, ki je veljal v času storitve očitanega prekrška, se voznik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali ki opravlja prevoz deljivega tovora, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali v nasprotju s predpisi, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali v nasprotju s predpisi, kaznuje za prekršek z globo 300,00 EUR, če širina presega od vključno 2,6 metra do 2,65 metra z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene širine.

6. Iz dovoljenja za izredni prevoz, ki je predmet tega prekrškovnega postopka, izhaja, da je bil dovoljen izredni prevoz tovora z vlečnim vozilom reg. oznake ... in priklopnim vozilom reg. oznake ... v obdobju od 28.11.2019 do 27.11.2020 v nočnem času od 20.00 do 05.00 ure zjutraj, v dnevnem času pa, če širina izrednega prevoza ni presegala 3,50 metrov pod dodatnimi pogoji, da se je obravnavani izredni prevoz smel opraviti v konvoju največ dveh vozil ali skupin vozil v spremstvu dveh vozil za enostavno spremstvo na celotni prevozni poti, izjemoma pa se je smel izredni prevoz opraviti v konvoju največ štirih vozil ali skupin vozil v spremstvu dveh spremljevalnih vozil na celotni prevozni poti, vendar pa se je prevoz v konvoju največ štirih vozil ali skupin vozil lahko opravil samo v nočnem času od 20.00 do 5.00 ure.

7. Iz plačilnega naloga in kasneje priloženega opisa dejanja izhaja, da je storilec dne 10.7.2020 ob 13:15 uri kot udeleženec v cestnem prometu vozil skupino vozil, sestavljeno iz tovornega vozila znamke Mercedes Benz Atego reg. št. ..., s pripetim priklopnim vozilom znamke HTT reg. št. ..., po glavni cesti II. reda št. 105, v odseku 0256, pri kilometru 8 in 300 metrov izven naselja ... Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da opravlja prevoz tovora izrednih dimenzij na podlagi izdanega dovoljenja za izredni prevoz, pri čemer je izredni prevoz opravljal v nasprotju z izdanim dovoljenjem, in sicer je prevoz tovora opravljal v konvoju treh vozil v dnevnem času, kar je v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz, v katerem je bilo določeno, da se je v dnevnem času smel prevoz opraviti le v konvoju dveh vozil. S tem, ko je v dnevnem času opravljal izredni prevoz v konvoju treh vozil in širina tovora ni presegala 3,50 metra, naj bi kršil določilo petnajstega odstavka 32. člena ZCes-1 in storil prekršek po 1. alineji petnajstega odstavka 32. člena ZCes-1. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejanje, za katerega je storilcu bil izdan plačilni nalog, ni prekršek, saj storilec samostojno brez udeležbe drugih dveh voznikov ni opravljal izrednega prevoza v nasprotju z izdanim dovoljenjem. V opisu dejanja pa se storilcu očita, da naj bi s tem, ko je v dnevnem času vozil v konvoju treh vozil, izredni prevoz opravljal v nasprotju z izdanim dovoljenjem za izredni prevoz. Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno usklajeno sodelujejo pri storitvi prekrška, kar pa iz plačilnega naloga, ki konkretizacije udeležbe sploh nima, ne izhaja, niti to ne izhaja iz kasneje priloženega opisa dejanja. Zgolj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška in ne omogoča identifikacije kdo izmed treh voznikov je prevoz opravljal v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz.

9. Glede na ugotovljeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo tako, da je postopek zaradi prekrška po 1. alineji petnajstega odstavka 32. člena ZCes-1 zoper storilca ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker dejanje ni prekršek. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa se načeloma gre strinjati, da odsotnost vročitve sodbe zagovornici predstavlja bistveno kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 140., drugim odstavkom 65.a in drugim odstavkom 66. člena ZP-1, vendar pa glede na sprejeto odločitev ta pomanjkljivost ni vplivala na storilčevo pravico do pravnega sredstva. Glede na sprejeto odločitev pa se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

10. V skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.