Jedro

Po stališču pravne teorije in sodne prakse ni zakonske ovire, da se prodaja ne bi mogla opraviti s kombinacijo načinov prodaje, torej tudi s kombinacijo zavezujočega zbiranja ponudb in javne dražbe. Za pravilno razumevanje namena pravil o prodaji premoženja stečajnega dolžnika je treba izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz namena ZFPPIPP sledi ugotovitev, da zakon ne prepoveduje različnih kombinacij licitacijskih načinov prodaje, saj lahko prav kombinacija pripomore k najoptimalnejši prodaji premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnin stečajnega dolžnika (poslovni kompleks v K.), ki obsega naslednje nepremičnine in solastniške deleže v lasti stečajnega dolžnika: ID 001 ‒ poslovna stavba s pomožnim objektom, v deležu 1/1, ID 002 ‒ poslovna stavba, v deležu 1/1, ID 003 ‒ pripadajoče zemljišče, v deležu 1/1, odločilo tako, da se prodaja opravi kot kombiniran način prodaje, in sicer zavezujoče zbiranje ponudb za izvedbo javne dražbe v primeru dveh ali več ponudnikov; pogoji zavezujočega zbiranja ponudb: izhodiščna cena 1,000.000,00 EUR, varščina 100.000,00 EUR; pogoji naknadne javne dražbe v primeru dveh ali več ponudnikov: izklicna cena: najvišja ponudba v predhodnem postopku zbiranja ponudb; varščina: dana varščina v predhodnem postopku zbiranja ponudb (točka 1 izreka); kombiniran način prodaje se lahko enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, v tem primeru se v vsakem ponovljenem postopku izhodiščna cena lahko zniža za največ 10 % izhodiščne cene ob prejšnji prodaji in mora znašati najmanj polovico likvidacijske vrednosti (točka 2 izreka).

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločbo.

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 329. člena ZFPPIPP je premoženje stečajnega dolžnika mogoče prodati na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, če pa navedeni način predhodno ni bil uspešen, se pogodba lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb, opravljenega pred začetkom neposrednih pogajanj.

6. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da prodaja na podlagi prvega sklepa o prodaji na podlagi kombinirane prodaje z zbiranjem zavezujočih ponudb in javne dražbe za izklicno ceno v višini 1,100.000,00 EUR ni bila uspešna, zato se je sodišče prve stopnje po tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP ponovno odločilo, da se prodaja opravi na podlagi kombiniranega načina prodaje, ki je po presoji sodišča najprimernejši za prodajo vrste premoženja, ki je predmet prodaje. Izklicno ceno pa je sodišče določilo na podlagi ocene vrednosti in v nižjem znesku, kot v prvem sklepu o prodaji (prvi odstavek 332. člena in 1. točka tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP).

7. Pritožnik navaja, da ZFPPIPP v 329. členu določa oba zgoraj navedena načina prodaje, torej prodajo na javni dražbi in prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb, alternativno, zato bi sodišče lahko dopustilo bodisi prvi bodisi drug način prodaje. Po mnenju pritožnika zakon možnosti kombiniranega načina prodaje ne dopušča. 8. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbeni navedbami o alternativno določenih načinih prodaje. Po stališču pravne teorije in sodne prakse ni zakonske ovire, da se prodaja ne bi mogla opraviti s kombinacijo načinov prodaje, torej tudi s kombinacijo zavezujočega zbiranja ponudb in javne dražbe.1 Za pravilno razumevanje namena pravil o prodaji premoženja stečajnega dolžnika je treba izhajati iz načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Izhajajoč iz namena ZFPPIPP sledi ugotovitev, da zakon ne prepoveduje različnih kombinacij licitacijskih načinov prodaje, saj lahko prav kombinacija pripomore k najoptimalnejši prodaji premoženja.V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za poplačilo terjatev tako, da se izbere najoptimalnejši način prodaje ali najoptimalnejša kombinacija načinov prodaje. Pri izbiri je treba upoštevati, da je namen vseh licitacijskih načinov enak, tj. k licitiranju pritegniti čim širši krog potencialnih kupcev in s tem doseči ugodnejše pogoje prodaje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj v odgovoru na pritožbo prepričljivo pojasnil, da je glede na okoliščine primera kombinirani način najprimernejši način prodaje, saj se tako lahko izogne nepotrebnim stroškom, npr. zaradi veljavnih ukrepov v zvezi z epidemijo COVID-19 je treba najeti dvorano zaradi velikega zanimanja potencialnih kupcev, pri čemer lahko v končni fazi zaradi medsebojnih špekulacij draži samo posamezen dražitelj po izhodiščni ceni. V postopku zbiranja ponudb pa potencialni ponudniki ne vedo, kakšno ceno so pripravljeni ponuditi drugi potencialni kupci, in tudi ni pasivnih udeležencev. Dana ponudba ponudnika zavezuje in s tem postane aktivni udeleženec v postopku prodaje. V nadaljevanju postopka pa javna dražba z zviševanjem cene omogoča aktivnim udeležencem dodatno možnost, da kupijo premoženje tako, da ceno dodatno višajo brez vsakršnjih omejitev, kar je nedvomno v korist optimizacije višine stečajne mase. Dvigovanja cene pa zbiranje ponudb ne omogoča. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje upravitelju, da v okoliščinah konkretnega primera kombinirani način prodaje izlušči najboljše iz obeh načinov prodaje. Zbiranje ponudb izloči "vprašljive" udeležence, javna dražba pa potencialno lahko zviša ceno in s tem poveča stečajno maso.

9. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je v tem postopku najugodnejši način prodaje zavezujoče zbiranje ponudb, saj je bil že prvi poskus prodaje pri zavezujočem zbiranju ponudb neuspešen.

10. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da kombinacija kot neobičajni način prodaje pri potencialnih kupcih vzbuja nezaupanje in jih odvrača od udeležbe pri postopku. Če je postopek iz javnega vabila jasno razviden in predvidljiv, potencialni kupci v kombinaciji ne bodo videli ovir za udeležbo.

11. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12. Pritožbeno sodišče še pripominja v zvezi z nadaljnjimi upraviteljivimi pomisleki glede javne dražbe, da se je nepotrebnim stroškom mogoče izogniti in tudi omejiti eventuelne špekulacije potencialnih kupcev z elektronsko javno dražbo.

1Prim. VSL sklep Cst 224/2015 in drugi ter Nina Plavšak: Komentar ZFPPIPP, e-izdaja, Tax-Fin-Lex d.o.o. Ljubljana, komentar k 329. členu ZFPPIPP.