Jedro

Če je stranka - tožena vložila pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka se lahko pritožba zavrže, ker stranka za pritožbo nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek v tej pravdni zadevi in sicer z dnem 17.1.1997 (pravilno bi bilo 17.11.1997). Pravnega naslednika je pozvalo, da prevzame pravdo in nato je razveljavilo vsa pravdna dejanja, ki jih je storilo po 17.11.1997. Zoper ta sklep se pritožuje prvotožena stranka oziroma sedaj Zavarovalnica X.. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in očita sodišču prve stopnje, da je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko se sklicuje na določbo 205. člena Zakona o pravdnem postopku in najverjetneje na smiselno uporabo 3. točke 1. odstavka, v kateri zakon določa, da če stranka, ki je pravna oseba preneha obstajati, oz. če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, se postopek prekine. Vendar pa v tem primeru prvotožena stranka ni prenehala obstajati, ampak je le prenesla vse pravice in obveznosti na Zavarovalnico X. Vendar pa bi kljub temu lahko sodišče ravnalo drugače in bi zahtevalo od tožeče stranke, naj odpravi pomanjkljivost, da se bo lahko postopek nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če bi sodišče prve stopnje v skladu z 81. členom ZPP pozvalo tožečo stranko naj popravi tožbo, postopka ne bi bilo potrebno po nepotrebnem prekiniti in ne razveljaviti vseh pravdnih dejanj. Končno pravi pritožba, da je zavarovalnica X. dne 12.11.1999 že izjavila, da prevzema to pravdo.

Pritožba ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku določa v 1. točki 365. člena, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, zavrže pritožbo kot nedovoljeno v skladu z dolobčo 3. odst. 343. člena ZPP. Pritožba pa je po tej določbi nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela pravnega interesa za pritožbo. Prav gotovo je, da ni v interesu prvotožene stranke kot tudi sedaj njenega naslednika, da bi se s postopkom hitelo oziroma, da bi se toženo stranko čimprej zavezalo k plačilu tistega, kar tožnik zahteva. Morda je kdaj tudi res, da ima tudi tožena stranka pravni interes za to, da se postopek čimhitreje konča, vendar pa bi morala to tožena stranka v konkretnem primeru povedati oziroma obrazložiti svoj pritožbeni predlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sicer pa ni razloga za vložitev pritožbe zoper sklep, ki po eni strani prekinja postopek po drugi strani pa pravnega naslednika prvotožene stranke poziva, da prevzame pravdo, ko pa je tožena stranka to že tudi storila. Sklep je torej realizirala in torej tudi iz tega razloga nima pravnega interesa za pritožbo. Njen interes za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje je v tem, da se postopek nadaljuje, kot je to razbrati iz razlogov pritožbe, kar pa je že storjeno s tem, ko je prvotožena stranka oziroma Zavarovalnica X. parvdo prevzela. Sodišče prve stopnje bo torej moralo le izdati sklep o nadaljevanju postopka, saj ni več razloga za prekinitev, če je ta sploh kdaj obstajal.