Jedro

Namen pravice družbenika do informacije in vpogleda dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Glede na navedeno torej ni razloga, da rok, določen v izreku izpodbijanega sklepa, 15 dni, ne bi bil primeren. Pri tem se kot neutemeljeni izkažejo tudi pritožbeni očitki, da gre za družbo, na katero sta družbenika prenesla zgolj stranske dejavnosti. Razlogi za odklonitev vpogleda so (zakonsko) omejeni. Dejavnost družbe zato ne more biti razlog za odklonitev vpogleda ali določitev daljšega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 15 dni povrniti predlagatelju njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa predlagatelju omogočiti nemoten in neomejen vpogled v dokumentacijo, in sicer v izreku izpodbijanega sklepa natančno navedene listine družbe, ter mu na njegove stroške omogočiti kopiranje teh listin (I. točka izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo tudi plačilo stroškov predlagatelja v znesku 590,64 EUR v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo, zaradi vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi daljši rok za izpolnitev obveznosti.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotna udeleženka v pritožbi v večji meri ponavlja, kar je navajala že v odgovoru na predlog. Predlaga, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša, saj vpogled ni mogoč, ker se direktor nahaja v Združenih državah Amerike. Tretja oseba oziroma pooblaščenec dokumentov ne bi mogel dati na vpogled, saj ne more kvalitetno odgovoriti na postavljena vprašanja, niti se pooblaščencu informacije zaradi zaupne narave ne smejo razkriti.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da so (tudi pritožbene) navedbe, da bi moral dati direktor pri vpogledu določena pojasnila, pavšalne in neutemeljene in ni videti ovir, da bi jih direktor lahko sporočil preko pooblaščenca. Pritožbeno sodišče dodaja še, da bi morebitna pojasnila lahko sporočil tudi pisno, na primer preko elektronske pošte ali telefonsko. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki o razkritju zaupnih informacij pooblaščencu, saj je tudi razmerje med nasprotno udeleženko in njenim pooblaščencem zaupno. Nasprotna udeleženka pa tudi v pritožbi ne navaja, da bi šlo za nujno in neodložljivo obveznost v tujini, niti ne pojasni, zakaj se direktor iz tujine ne bi mogel vrniti predčasno, glede na to, da se sklicuje na večmesečno službeno odsotnost. 7. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje je namen pravice družbenika do informacije in vpogleda dosegljiv le, če je pridobitev teh informacije hitra, zato je poslovodstvo v izhodišču zavezano, da se na takšne zahteve družbenika nemudoma odzove. Glede na navedeno torej ni razloga, da rok, določen v izreku izpodbijanega sklepa, 15 dni, ne bi bil primeren. Pri tem se kot neutemeljeni izkažejo tudi pritožbeni očitki, da gre za družbo, na katero sta družbenika prenesla zgolj stranske dejavnosti. Kot je ustrezno pojasnilo prvostopenjsko sodišče so razlogi za odklonitev vpogleda (zakonsko) omejeni (točka 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Dejavnost družbe zato ne more biti razlog za odklonitev vpogleda ali določitev daljšega roka.

8. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izdalo sklep s 15-dnevnim rokom, čeprav je iz letalske karte, ki jo je predložila nasprotna udeleženka razvidno, da se direktor vrača domov šele 2. 3. 2022, se tako izkažejo kot neutemeljene.

9. Pritožba nasprotne udeleženke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa predlagatelju povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški predlagatelja tako znašajo 375 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 26/4 OT), 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj torej 280,00 EUR.