Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dolžnik za svoje trditve ni predložil dokazov (t.j. priložil listine oz. navedel zakaj jih ne more priložiti), niti ni navedel, da jih je mogoče dokazati samo z zaslišanjem prič ali strank (ker pač niso dokumentirane) njegov ugovor ne ustreza kriterijem obrazloženosti.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi in zavarovanju sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikova sredstva na bančnih računih za izterjavo 260.982,40 SIT preživnine in izdalo predhodno odredbo.
Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem navaja, da je njegova mati od decembra 2000 v njegovem imenu plačala šest obrokov po 10.000,00 SIT kot preživnino za upnika. Denar je vsakega prvega v mesecu prišel iskat upnik sam in ga še isti dan izročil materi, ki je prejem denarja tudi vsakokrat telefonsko potrdila. Tako je dolg manjši za 60.000,00 SIT. To lahko potrdita upnik in njegova zakonita zastopnica. Upnik je leta 2001 potreboval športno kolo, ki mu ga je v dolžnikovem imenu izročila njegova mati V. V.. To lahko potrdita upnik in njegova mati, ki je bila s tem razbremenjena za strošek 100.000,00 SIT. Upnikovi materi je dolžnik tudi dodatno pomagal (med drugim ji je opremil dnevno sobo). Poleg upnika mora dolžnik preživljati še mladoletno hčerko N. V. L., za katero plačuje preživnino v znesku 10.000,00 SIT mesečno. Pred kratkim je našel zaposlitev in pričakuje, da bo center za socialno delo uskladil preživnino z njegovim osebnim dohodkom ter dejstvom, da ima dve preživninski obveznosti. V ta namen predlaga pogodbo o zaposlitvi iz katere je razvidno, da se je 25.2.2002 zaposlil in da bo prejemal mesečno plačo v znesku 97.313,00 SIT. Ugovoru prilaga dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine za hčerko N. V., prošnjo Centru za socialno delo Jesenice za uskladitev preživnine, pogodbo o zaposlitvi in priglasitev prenehanja poslovanja.
Upnikova zakonita zastopnica je odgovorila na ugovor, pri čemer zanika ugovorne trditve in poudarja, da mu dolžnikova mati nikoli ni dala denarja namesto dolžnika. Res je sicer svojemu vnuku dvakrat dala 10.000,00 SIT, a to ni bila preživnina, denarja pa tudi ni dala njej (upnikovi materi). Upnik ima dve kolesi in zato ni potreboval še tretjega. Zanika tudi trditve, da bi ji dolžnik pomagal opremljati stanovanje in poudarja, da od decembra leta 2000 od dolžnika ni prejela nobene preživnine niti pomoči ali kakršnekoli druge podpore.
Ugovor ni utemeljen.
Dolžnik, ki zatrjuje, da je preživninska terjatev delno prenehala, prvič, ker je namesto njega od decembra 2000 dalje preživnino šestkrat po 10.000,00 SIT plačala njegova mati, in drugič, ker je upniku v dolžnikovem imenu kupila kolo, vredno 100.000,00 SIT, uveljavlja opozicijski ugovor iz 8. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vendar ker za te trditve ni predložil dokazov t.j. priložil listine oz. navedel, zakaj jih ne more priložiti), niti ni navedel, da jih je mogoče dokazati samo z zaslišanjem prič in strank (ker pač niso dokumentirane), njegov ugovor ne ustreza kriterijem obrazloženosti. V skladu z 2. odstavkom 53. člena ZIZ mora namreč dolžnik v ugovoru, da bi bil obrazložen, ne le navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, marveč tudi predložiti dokaze (sicer se ugovor šteje kot neutemeljen). Dolžnik je sicer ugovoru priložil listine (dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine za hčerko N. V. L., prošnjo Centru za socialno delo Jesenice za uskladitev preživnine, pogodbo o zaposlitvi in priglasitev prenehanja poslovanja), vendar ker ta dokumentacija ni v nobeni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi (t.j. dejstvi, ki preprečujejo izvršbo) in ker so irelevantne tudi dolžnikove trditve, da je zašel v finančne težave, da ima še eno preživninsko obveznost in da je upnikovi materi pomagal opremiti dnevno sobo, je pritožbeno sodišče zavrnilo ugovor in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.