Jedro

Organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi upravnega postopka mora v smislu določbe 1. odstavka 260. člena ZUP preizkusiti, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. V obravnavanem primeru je prvostopni organ, ki mu pritrjuje tožena stranka, podatke, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu tožnikovega delodajalca štel kot verjetno izkazano okoliščino, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe. Tudi po presoji sodišča so okoliščine, ki izhajajo iz podatkov upravnih spisov takšne, da bi lahko pripeljale do drugačne odmere dohodnine za leto 1996, če bi bile znane in upoštevane v prejšnjem postopku. V obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 1996 pa bo tožnik, kot pravilno navaja že tožena stranka, imel možnost dokazovati, da nova dejstva niso bila pravilno in resnično ugotovljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B z dne 28. 2. 2001, s katerim je bil za tožnika po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere dohodnine za leto 1996. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbo 1. točke 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 8/99 in 70/00, v nadaljevanju: ZUP), po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Obnovo postopka lahko predlaga stranka, organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, pa lahko začne obnovo po uradni dolžnosti. Po tem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1996 za tožnika dokončna, je prvostopni organ iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi AAA d.d., vsebovanih v zapisniku z dne 31. 1. 2001 izvedel za dejstvo, da so AAA d.d. in k njemu pripojene družbe za zaposlene delavce v letih od 1991 do 1996 sklepale Pogodbe o sklenitvi managerskega zavarovanja v korist zavarovancev za dobo 5 let z možnostjo odkupa. Po sklepu uprave AAA d.d. se je delavcem, katerim se je zavarovanje izteklo do konca leta 1996, nakazala ustrezna vsota. Na tej podlagi je bilo tožniku v letu 1996 nakazano 358.522,00 SIT, kar predstavlja druge prejemke iz delovnega razmerje v smislu določbe 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, popr. 2/94, 7/95 in 44/96; v nadaljevanju ZDoh), ki jih tožnik v davčni napovedi ni navedel. Dejstva, ugotovljena z inšpekcijskim pregledom pravne osebe nakazujejo možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 1996 za tožnika dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in bi lahko pripeljala do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, zato je prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca, od dneva, ko je zvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek. Ali bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odmere dohodnine za navedeno leto pa je odvisno od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku, v katerem bo tožnik lahko svoje navedbe, s katerimi izpodbija dejstva, ugotovljena v postopku inšpiciranja pravne osebe, navajal in dokazoval. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bilo v postopku dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj tožnikov delodajalec AAA d.d. ni sklepal managerskih zavarovanj za svoje delavce v korist zavarovancev - fizičnih oseb. Iz navedenega zavarovanja tožnik v letu 1996 ni prejel nobene bonitete, delodajalec je le zavaroval svoje tveganje. Poleg tega pa je tudi AAA d.d. s 1. 1. 1998 prenehal s plačevanjem premije. K pogodbi o sklenitvi zavarovanja je bil nato z dnem 19. 2. 1998 sklenjen dodatek, po katerem je tožnik prevzel zavarovanje in sam postal sklenitelj zavarovanja. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povračilo stroškov.

Tožena stranka v svojem odgovoru predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožniku dohodnina za leto 1996 odmerjena na podlagi napovedi z dokončno odločbo organa prve stopnje z dne 9. 10. 1997. Tako prvostopni organ kot tudi tožena stranka sta ugotovitve iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 31. 1. 2001, ki ga je izdal Posebni davčni urad, po katerih je bil tožniku na podlagi pogodbe o managerskem zavarovanju dne 25. 10. 1996 izplačan znesek v višini 358.522,00 SIT štela kot novo dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do drugačne odločbe o odmeri dohodnine za leto 1996, če bi bilo navedeno ali uporabljeno v prejšnjem postopku. Po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi upravnega postopka mora v smislu določbe 1. odstavka 260. člena ZUP preizkusiti, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. V obravnavanem primeru je prvostopni organ, ki mu pritrjuje tožena stranka, podatke, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu tožnikovega delodajalca štel kot verjetno izkazano okoliščino, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe. Tudi po presoji sodišča so okoliščine, ki izhajajo iz podatkov upravnih spisov takšne, da bi lahko pripeljale do drugačne odmere dohodnine za leto 1996, če bi bile znane in upoštevane v prejšnjem postopku. V obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 1996 pa bo tožnik, kot pravilno navaja že tožena stranka, imel možnost dokazovati, da nova dejstva niso bila pravilno in resnično ugotovljena.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu