Jedro

Plačilo sodne takse, katere zavezanec ob vložitvi predloga je bil predlagatelj, predstavlja del stroškov postopka (drugi odstavek 168. člena ZPP), vrnitev katerih je predlagatelj zahteval že v podanem predlogu. Gre torej za skupne stroške, ki sta jih skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZNP dolžni nositi obe stranki postopka

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagatelj iz naslova sodne takse za postopek dolžan plačati 342,00 EUR (točka I. izreka), nadalje, da se plačilni nalog N 25/2015 z dne 19. 6. 2015 spremeni tako, da se znesek 1.094,40 EUR nadomesti z zneskom 342,00 EUR (točka II. izreka) ter nazadnje, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti 171,00 EUR (točka III. izreka).

2. Zoper ta sklep se glede odločitve vsebovane v točki III. izreka pritožuje nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev tega dela odločitve. Navaja, da skupni stroški v tem postopku strankam niso nastali ter je sodišče glede stroškov že odločilo s sklepom dne 7. 11. 2017, po katerem vsaka stranka krije svoje stroške postopka in je torej z izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Odločilo je, da mora nasprotna udeleženka predlagatelju povrniti 171,00 EUR, kar predstavlja polovico skupnih stroškov, nanaša pa se na plačilo sodne takse predlagatelja v tem postopku v skupnem znesku 342,00 EUR. Nasprotna udeleženka ni bila zavezana za plačilo sodne takse, zavezanec je bil predlagatelj. Če bi bila zavezanka nasprotna udeleženka pa bi bila glede na svoje premoženjsko stanje oproščena plačila sodne takse oziroma zavezana zgolj za delno plačilo sodne takse, vendar prošnje za oprostitev plačila le-te ni podala, saj je bil zavezanec predlagatelj. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP), tudi ne pritožbeno izpostavljene kršitve iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (da gre za že pravnomočno razsojeno stvar), kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, ki temeljijo na obširni ter argumentirani razlagi podprti s podobnimi primeri sodne prakse, sodišče druge stopnje se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje, v odgovor pritožbenim navedbam pa dodaja naslednje:

6. Najprej ni utemeljena pritožbena graja, da gre za že pravnomočno razsojeno stvar, ker je bilo o stroških postopka že odločeno1. Res je, da more sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), vendar v naši zadevi ne gre za tak primer. Gre namreč za stroške (ki se nanašajo na plačilo sodne takse za postopek)2, ki so predlagatelju nastali po ustavitvi postopka in po izdaji dopolnilnega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje je namreč predlagatelju, ki je bil zavezanec za plačilo sodne takse za postopek (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) s plačilnim nalogom N 25/2015 z dne 19. 6. 2015 v zvezi s sklepom N 25/2015 z dne 1. 6. 2015 odložilo plačilo sodne takse.3 O teh stroških predlagatelja je zato odločeno prvič s tem sklepom.

7. Tudi po oceni sodišča druge stopnje predstavljajo stroški, o katerih je bilo odločeno, skupne stroške postopka. Plačilo sodne takse, katere zavezanec ob vložitvi predloga je bil predlagatelj, predstavlja del stroškov postopka (drugi odstavek 168. člena ZPP), vrnitev katerih je predlagatelj zahteval že v podanem predlogu. Gre torej za skupne stroške, ki sta jih skladno z določbo drugega odstavka 35. člena ZNP dolžni nositi obe stranki postopka, vsaka do polovice skladno z določbo 126. člena ZNP4 v zvezi s 130. členom istega zakona.5 V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal delitev skupnega premoženja, kar je prav gotovo v interesu obeh strank in ne zgolj v interesu predlagatelja, torej ene stranke postopka, zato pri odločanju o stroških ni moč uporabiti določbe tretjega odstavka 35. člena ZNP6. 8. Pritožbena graja, da je sodišče odločilo, da mora nasprotna udeleženka plačati polovico sodne takse ni utemeljena. Izpodbijana odločitev (točka III. izreka) se ne nanaša na plačilo sodne takse (plačilo le-te je bilo naloženo predlagatelju)7, temveč na plačilo skupnih stroškov postopka, katerih del predstavlja tudi plačilo sodne takse (drugi odstavek 168. člena ZPP).

9. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III. izreka, potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

10. Nasprotna udeleženka nosi sama stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona.

1 Dopolnilni sklep N 25/2015 z dne 7. 11. 2017, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. 2 Sodne takse so del stroškov postopka (drugi odstavek 168. člena ZPP). 3 S tem sklepom je bilo plačilo sodnih taks predlagatelju odloženo do izdaje sklepa o razdružitvi solastnih nepremičnin in premičnin v zadevi N 25/2015 (dokazna listina A11 spisa) 4 Skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. 5 V postopku za delitev skupnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe postopka za delitev stvari v solastnini. 6 Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci. 7 Predlagatelj je dolžno sodno takso v znesku 342,00 EUR plačal dne 22. 12. 2017.