Jedro

Obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek.

Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške postopka v zvezi z upnikovo pritožbo.

II. Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških dolžnikove pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika po uradni dolžnosti tako, da je sklep o izvršbi z dne 21. 4. 2009 razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izterjava zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestil preživnine, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in izvršbo v tem delu ustavilo (I. točka izreka), v preostalem delu ugovor zavrnilo (II. točka izreka), zavrnilo pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je začasni zastopnik S. J. priglasil v vlogah z dne 24. 9. 2015 in z dne 10. 11. 2015 (III. točka izreka), ter zahtevo za povrnitev stroškov, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 8. 10. 2015 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila tako upnik kot dolžnik, in sicer oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

3. Upnik (v nadaljevanju tudi: Sklad) v pritožbi opozarja na določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije - ZJSRS. Meni, da je skladno z navedeno določbo upravičen od dolžnika izterjati izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska nadomestila preživnine, povečanimi za morebitne stroške. Pojasnjuje, da so izplačila iz naslova nadomestil preživnine razvidna iz izreka odločbe in obvestil, datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine pa je razviden tudi iz njegove finančne kartice. Poudarja, da je preživninski zavezanec v zamudi že ob zapadlosti posameznega obroka preživnine, zato Sklad tudi izvede izplačilo nadomestila preživnine. Z dnem izplačila Sklad vstopi v pravico otroka kot upnika in je zato upravičen do obresti od dneva izplačila nadomestila preživnine. Ker je rok zapadlosti terjatve v izvršilnem naslovu (to je sodbi, s katero je bila določena preživninska obveznost dolžnika) določen, je preživninski zavezanec v zamudi, kadar ne poravna obveznosti v postavljenem roku, posledično pa je upnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti. Opozarja na posebno pravno varstvo preživninskih obveznosti ter se sklicuje na določbo 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ, o dolžnikovi zamudi in na 378. člen OZ o zamudnih obrestih. Poudarja, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom preživnine in bi upravičenec to lahko skupaj z zamudnimi obrestmi izterjeval v sodnem postopku, prav tako pa dolžnik ni Skladu vrnil sredstev, ki jih je izplačal kot nadomestilo preživnine, niti se ni pritožil zoper odločbo Sklada z dne 11. 3. 2003, v kateri je zapisano, da bo Sklad nadomestilo preživnine izplačal do 15. v mesecu. Meni, da za nastanek zamude nista potrebna poseben opomin ali vložitev vloge za začetek postopka pred sodiščem. S prehodom terjatve Sklad pridobi tudi terjatev iz naslova zamudnih obresti, glede na višino izplačanega nadomestila preživnine. Poudarja, da navedbe sodišča, da sodba ne vsebuje obveznosti preživninskega zavezanca, da v primeru zamude plača tudi zamudne obresti od posameznih zneskov preživnine, ne držijo, saj iz navedenih določb OZ jasno izhaja, kdaj pride nekdo v zamudo in kakšne so posledice zamude. Do zamudnih obresti bi tako bil upravičen preživninski upravičenec, s prehodom njegove terjatve na Sklad, pa tudi Sklad kot upnik v tem postopku. Meni, da prihaja do neskladja pri uporabi določb o subrogaciji, to je 275. člen OZ v povezavi s pravilom 418. člena OZ in tekom zamudnih obresti po 378. členu OZ ter določb ZJSRS. Opozarja na zakonodajni namen ZJSRS in poudarja, da gre pri izterjevani terjatvi za terjatev preživninske narave, pri čemer se sklicuje na obrazložitev odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001. Opozarja, da Sklad po tretjem odstavku 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve ne vstopi v pravico otroka kot upnika samo do višine sredstev, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine, temveč do višine pravic, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Sodišču predlaga, naj sklep o izvršbi obdrži v celoti v veljavi, tudi v delu izvršbe zakonskih zamudnih obresti (v I. točki izreka).

4. Dolžnik v odgovoru na upnikovo pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj upnikovo pritožbo zavrne ter upniku naloži, da dolžniku povrne tudi njegove stroške pritožbenega postopka s pripadki.

5. Dolžnik v pritožbi opozarja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da navedb, ugovorov in predlogov, ki jih je podal v vlogi z dne 10. 11. 2015 (vključno z ugovorom zastaranja), ni mogoče upoštevati, ker naj bi bili podani prepozno. Meni, da mu takšno stališče kot enakopravni stranki postopka ne daje možnosti izjave o navedbah, stališčih, dokazih in predlogih upnika. Tega dolžnik ni mogel storiti vsaj do takrat, ko mu je bila vročena vloga upnika z dne 8. 10. 2015 (odgovor na ugovor). Upnik namreč v predlogu za izvršbo ni predložil izvršilnega naslova oziroma ta kot tudi druge listine dolžniku ni bil posredovan in se zato do njih ni uspel pravočasno izjaviti. Poudarja, da upnik ni predložil nobenega zanesljivega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil dolžnik obveščen, da je bila za preživninskega upravičenca (mladoletnega otroka) priznana pravica do nadomestila preživnine, kakor tudi ne o zviševanju nadomestila preživnine. Teh listin oziroma obvestil dolžnik ni prejel, saj mu niso bile poslane s priporočeno poštno pošiljko. Upnik je predložil le povratnice za navedena pisanja, ki pa so se nanašale na A. A. Dolžnik zato vztraja, da upnik sploh nima izvršilnega naslova za predmetno terjatev. Poleg tega pa je ta terjatev tudi že zastarana, saj določila Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in OZ, ki določajo nezastarljivost preživninskih zahtevkov, veljajo le za preživninske upravičence, ne pa tudi za osebe, ki naj bi imele pravico do regresnih in podobnih zahtevkov. Izterjevana terjatev je po njegovem mnenju zastarala najkasneje v treh letih. Opozarja tudi, da upnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je nadomestila preživnine sploh plačal preživninskemu upravičencu, še manj pa, da jih je ta dejansko prejel. Sodišče v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na navedene trditve dolžnika. Napačna je tudi odločitev, ki se nanaša na nepriznanje stroškov, priglašenih s strani dolžnikovega začasnega zastopnika. Iz listin, ki so bile posredovane dolžnikovemu začasnemu zastopniku ob vročitvi sklepa o njegovi postavitvi oziroma ob vročitvi sklepa o izvršbi, začasni zastopnik ni mogel vedeti, katera odvetniška tarifa je veljavna za priglašanje stroškov v predmetni zadevi. Pa četudi bi začasni zastopnik vedel, da se uporablja Zakon o odvetniški tarifi - ZOdvT, bi mu sodišče iz naslova priglašenih stroškov zastopanja moralo priznati določen znesek, ki bi ga lahko samo izračunalo tako, da bi priglašene stroške v točkah pomnožilo z vrednostjo točke. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu sámo spremeni tako, da v celoti ugodi dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ter dolžnikovemu začasnemu zastopniku prizna vse stroške zastopanja v predmetnem postopku, vključno s stroški pritožbenega postopka, podredno pa, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Pritožba upnika ni utemeljena, pritožba dolžnika pa je utemeljena.

Glede pritožbe upnika

7. Upnik v pritožbi ni izrecno navedel, zoper kateri del sklepa se pritožuje, upoštevaje njegov pravni interes za pritožbo, pritožbene navedbe in pritožbeni predlog pa je višje sodišče štelo, da se pritožuje le zoper odločitev v I. točki izreka sklepa (glede delne ugoditve ugovoru glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestil preživnine), saj navaja le razloge za nasprotovanje tej odločitvi, ki mu ni v korist, medtem ko odločitve v IV. točki izreka, ki zanj sicer tudi ni ugodna, v pritožbi niti ne omenja (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je v razlogih za sprejem izpodbijane odločitve v I. točki izreka sklepa zavzelo pravilno stališče, da določba tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, ki obveznost preživninskega zavezanca povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov teh ne zajema. Iz izreka odločbe Sklada (upnika) o priznanju pravice do nadomestila preživnine z dne 11. 3. 2003, s katero je Sklad izkazal prehod dela otrokove preživninske terjatve nase, ne izhaja obveznost preživninskega zavezanca (dolžnika), da je dolžan v primeru zamude s plačilom nadomestil preživnine plačati Skladu zakonske zamudne obresti od posameznih izplačil nadomestil preživnine. Enako kot v izvršilnem naslovu (to je sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VI P 430/92 z dne 10. 9. 1992) tudi v odločbi Sklada z dne 11. 3. 2003 obveznost plačevanja zakonskih zamudnih obresti sploh ni omenjena.

9. V skladu z načelom formalne legalitete je izvršbo mogoče dovoliti le v obsegu terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (primerjaj 17. člen in prvi odstavek 21. člena ZIZ), pri čemer ni pravno pomembno, ali bi bil upnik po zakonu upravičen do večje, manjše ali drugovrstne terjatve. Glede na navedeno upnikovo obširno pritožbeno utemeljevanje, zakaj ima pravno podlago za izterjavo zakonskih zamudnih obresti v določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS in v več določbah OZ, ni pravno upoštevno. Sodišče prve stopnje je upniku pravilno pojasnilo, da v zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova, ter se ob tem sklicevalo na že dlje časa uveljavljeno sodno prakso, za odstop od katere v konkretnem primeru ni najti nobenega razloga.

10. Ker upnikovi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti odločitve iz I. točke izreka sklepa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa dolžnik z vložitvijo te vloge ni pripomogel k rešitvi upnikove pritožbe, je višje sodišče odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na upnikovo pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbe dolžnika

13. Dolžnik ima prav, ko v pritožbi vztraja pri stališču iz odgovora na upnikov odgovor na ugovor, da upnik ni predložil nobenega dokaza o tem, da je bil dolžnik dejansko obveščen o priznanju pravice do nadomestila preživnine otroku. Sklicevanje sodišča prve stopnje na prilogi A3 in A5 ni pravilno, kajti iz priloge A3 izhaja le vročitev odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine zakoniti zastopnici otroka A. A., iz priloge A5 pa prav tako ni razvidna vročitev obvestila dolžniku. Ne glede na navedeno pa višje sodišče ugotavlja, da ugotovljena protispisnost ne predstavlja kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kajti izkazana obvestitev dolžnika o priznanju pravice do nadomestila preživnine otroku v konkretnem primeru ne predstavlja pravno odločilnega dejstva za sprejem odločitve o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

14. Za veljavnost prehoda (dela) otrokove preživninske terjatve (v višini izplačanih nadomestil preživnine) na Sklad (upnika) namreč obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) ni potrebno, saj navedena terjatev preide do višine pravic, zagotovljenih po ZJSRS, na Sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (glej prvi odstavek 28. člena ZJSRS in 275. člen OZ). V določbi četrtega odstavka 28. člena ZJSRS predpisana obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, tako z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek - prenehanje (dela) preživninske obveznosti (glej prvi in drugi odstavek 419. člena OZ). Da bi bil (delno) izpolnil izterjevano obveznost otroku, ker ni bil obveščen o prehodu (dela) preživninske terjatve na Sklad, pa dolžnik v konkretnem primeru ni zatrjeval. 15. V celoti pa gre pritrditi utemeljenosti dolžnikovih pritožbenih navedb o tem, da njegov ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljal v vlogi z dne 10. 11. 2015 (odgovor na upnikov odgovor na ugovor), ni bil podan prepozno. Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov, iz katerega izvira izterjevana terjatev (to je sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI P 430/92 z dne 10. 9. 1992), navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi (in ne že v predlogu za izvršbo) pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je dolžniku z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero dolžnik v pritožbi tudi izrecno opozarja.

16. Zato je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo že iz tega razloga in sklep v delu, v katerem ga je izpodbijal (to je v II. in III. točki izreka), razveljavilo (odločitev o stroških začasnega zastopnika dolžnika v III. točki izreka je namreč odvisna od odločitve o preostanku dolžnikovega ugovora v II. točki izreka), ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom in 3. točka 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Do utemeljenosti ugovornih navedb, ki jih sodišče prve stopnje ne obravnava vsebinsko, se namreč višje sodišče ne more opredeljevati kot prvo. Zaradi ugoditve dolžnikovi pritožbi iz navedenega razloga pa višje sodišče ni presojalo utemeljenosti ostalih uveljavljenih pritožbenih očitkov (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Odločitev o dolžnikovih stroških postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

18. Ob ponovnem odločanju o preostanku dolžnikovega ugovora naj se sodišče prve stopnje vsebinsko opredeli tudi do dolžnikovega ugovora zastaranja v vlogi z dne 10. 11. 2015, saj ta ugovorni razlog glede na okoliščine konkretnega primera ni bil podan prepozno.