Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso? Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso? Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo, izdano 21. 9. 2021 zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

2. Sodišče druge stopnje je s sodbo z dne 20. 6. 2023 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: - Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351. in 355. člena ZPP, če je pri sojenju na drugi stopnji spremenilo svoje predhodno pravno naziranje in mimo trditvene podlage ter v škodo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila tožena stranka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, še posebej glede na dejstvo, da je tudi drugostopenjsko sodišče pojasnilo, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča materialno pravno pravilna, glede na takrat veljavno sodno prakso, spremembo sodbe pa je utemeljilo izključno s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča? - Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so podali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso? - Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča, za katerega je samo ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje in je odločitev materialno pravno pravilna, glede na v času izdaje sodbe veljavno in ustaljeno sodno prakso, in sicer izključno zaradi spremenjene sodne prakse, ki je nastala šele leto in pol po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča? - Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo 7. člen ZPP in odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki prepoveduje kršitev razpravnega načela in prekoračitev trditvene podlaga, ko je pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in ki jih ne bi smelo vključiti v podlago svoje sodbe? - Ali je pritožbeno sodišče neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja in ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kriterije za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja? - Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da gre v konkretnem primeru za nepošten pogodbeni pogoj? - Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni izpolnjena, dovolj za ugotovitev slabe vere banke oziroma kršitev načela vestnosti in poštenja brez istočasne presoje ostalih okoliščin, predvsem morebitnega naklepa ali hude malomarnosti banke pri izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke? - Ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je treba spremeniti odločitev prvostopenjskega sodišča, zaradi kasnejše spremembe sodne prakse, čeprav je bila odločitev prvostopenjskega sodišča po mnenju drugostopenjskega sodišča materialno pravno pravilna glede na sodno prakso v času izdaje sodbe prvostopenjskega sodišča, pri tem, da je drugostopenjsko sodišče ugotovilo tudi, da je prvostopenjsko sodišče popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni ugotovilo? - Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe drugostopenjskega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni prvostopenjsko odločbo) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno, pri čemer stranka v času odločanja na prvi stopnji ni mogla računati na takšno interpretacijo dejanskega stanja? - Ali je pravilno stališče Višjega sodišča v Ljubljani v izpodbijani sodbi, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi? - Ali je v konkretnem primeru primerna posledica ničnosti pogodbenega določila tudi ničnost celotne kreditne pogodbe?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede dopuščenih vprašanj.

6. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).