Jedro

Za presojo v zadevi je odločilno, da je v času inšpekcijskega pregleda obstajalo mnenje zdravniške komisije, iz katerega je izhajala upravičena odsotnost z dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 59/99-11 z dne 13.12.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50)/ in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 14.12.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Enota M.L. z dne 11.11.1998. Z njo je organ prve stopnje do pravnomočnosti zadržal izvršitev odločbe tožeče stranke z dne 30.10.1998 o prenehanju delovnega razmerja delavke S.B. V razlogih odločitve tožena stranka navaja, da bi bile z izvršitvijo dokončne prepovedi o prenehanju delovnega razmerja očitno kršene pravice delavke, saj iz upravnih spisov izhaja, da je bila delavka upravičeno odsotna z dela.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in organa prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na 1. odstavek 15b. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94 in 32/97, ZID), po katerem inšpektor za delo lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca. Svojo odločitev je oprlo na dejstvo, da v upravnih spisih obstajajo nasprotujoča mnenja zdravniških komisij, po katerih se mora ravnati delavec, da pa je v času inšpekcijskega pregleda obstajalo potrdilo zdravniške komisije I. stopnje o začasni zadržanosti od dela za čas od 3.8.1998 do 31.8.1998 in od 1.9.1998 do 30.9.1998. Zato je presodilo, da je bil izrečeni ukrep inšpektorja za delo, s katerim je zadržal izvršitev dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja delavke S.B., do pravnomočnosti odločbe, utemeljen in v skladu z namenom ZID. Pritrdilo je toženi stranki, da ugotavljanje zakonitosti postopka za izdajo mnenj in potrdil zdravniške komisije ni v pristojnosti inšpektorja za delo. Iz listin, ki jih je predložila prizadeta stranka izhaja, da je Delovno in socialno sodišče razsodilo, to odločitev pa je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, da je tožeča stranka delavki nezakonito in samovoljno prekinila delovno razmerje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ponavlja tožbene navedbe in navaja, da naknadno pridobljenega mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 23.9.1998 pri odločitvi ni mogla upoštevati, ker Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 3/98, pravila) določajo, da ocena zdravniške komisije velja za naprej, za nazaj pa le v primerih iz 1. odstavka 233. člena pravil. V obravnavani zadevi komisija ni imela podlage za oceno odsotnosti za nazaj, zato tožeča stranka te ocene ni upoštevala. Za prenehanje delovnega razmerja je zato odgovorna izključno delavka, ki bi glede na zdravniško dokumentacijo s katero je razpolagala, morala priti na delo 20.8.1998. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da ugotavljanje zakonitosti postopka za izdajo mnenj in potrdil ni v pristojnosti inšpektorja za delo. V obravnavani zadevi je bilo vprašanje prenehanja delovnega razmerja odvisno izključno od pravilne uporabe pravil. Vprašanje pravilne uporabe pravil je sedaj predmet postopka zoper ZZZS, v katerem je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani pritožbi tožeče stranke ugodilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

Tožena stranka in stranka z interesom na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ukrep inšpektorja za delo na podlagi 1. odstavka 15b. člena ZID, po katerem lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca. Odločitev inšpektorja za delo temelji na podlagi mnenja zdravniške komisije z dne 23.9.1998, iz katerega izhaja, da je bila delavka upravičeno odsotna z dela za čas od 3.8.1998 do 30.9.1998. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da tožena stranka nima zakonske podlage za presojo zakonitosti in pravilnosti potrdil in mnenj zdravniške komisije. Predmet presoje je, ali je bilo na podlagi dokumentacije, ki je obstajala v času inšpekcijskega pregleda mogoče ugotoviti kršitev pravice delavke. Za presojo v zadevi je zato odločilno, da je v času inšpekcijskega pregleda obstajalo mnenje zdravniške komisije iz katerega je izhajala upravičena odsotnost z dela. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ukrep inšpektorja za delo izrečen v skladu z določbo 15b. člena ZID.

Iz navedenih razlogov so neutemeljeni pritožbeni ugovori, da je bilo mnenje zdravniške komisije izdano v nasprotju s pravili in ga tožeča stranka ni bila dolžna upoštevati. Na odločitev pritožbenega sodišča tudi ne vpliva dejstvo, da glede kršitve pravil pred Delovnim in socialnim sodiščem teče postopek. Dejstvo je, da je v času inšpekcijskega pregleda obstajalo mnenje komisije o upravičeni odsotnosti z dela, zaradi česar je tožena stranka lahko ocenila, da je do pravnomočnosti odločitve treba zadržati izvršitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.