Jedro

Tudi sodna praksa0 in teorija je0 zavzela stali11e, da je pravica drueenika do informacije individualna pravica, kar izhaja tudi iz jezikovne razlage dolo8be 512. 1lena ZGD-1, da ima pravico do informacije drueenik in ne dele. Nedvomno pa je, da je predlagateljica druenica nasprotne udeleenke. Dri, da dolo8ba etrtega odstavka 480. 1lena ZGD-1 dolo8a, da imetniki istega poslovnega delea lahko uresni8ujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti tudi po skupnem zastopniku in da prvi odstavek istega 1lena ZGD-1 dolo8a, da poslovni dele lahko pripada eni ali ve osebam in da e pripada ve osebam, uresni8ujejo pravice in so odgovorne za obveznosti iz poslovnega delea skupno. Na prvi pogled bi to pomenilo, da gre za nujne sospornike na aktivni strani, ko gre za uveljavljanje pravice do obve18enosti iz zadev drube, kar pa upo1tevaje obstojeo sodno prakso ne dri. O sospori18u govorimo, kadar v pravdnem postopku na strani toee ali toene stranke nastopa ve oseb. Kadar so osebe e pred pravdo v tak1nem medsebojnem materialnopravnem razmerju, da je spor mono re1iti le na enak nain za vse sospornike, ti 1tejejo za enotno pravdno stranko (enotno sospori18vo, 196. 1len ZPP). Posledica enotnega sospori18va je, da pravnomone sodbe, izreene v postopku, v katerem je sodeloval le en sospornik, učinkujejo tudi zoper ostale, eprav niso sodelovali v postopku. Ta zahteva pa dejansko oteuje pravico do sodnega varstva. Zato se je v sodni praksi uveljavilo pravilo, da ni nujnega sospori18va na aktivni strani. V konkretnem primeru, ko sta soimetnika drubinega delea v izrazitem konfliktu, bi zahteva, da lahko samo skupaj kot nujna sospornika uveljavljata sodno varstvo po pridobitvi informacij do drube, izvotlila namen pravice do obve18enosti, ki je ravno v tem, da tisti izmed druenikov, ki mu druba0 zavrne dostop do informacij o delu drube, to sodno dosee. V primeru sprtih biv1ih zakoncev, skupnih imetnikov delea drube, se je o (sodnem) uveljavljanju upravljavskih pravic, in sicer glede vpra1anja sklica skup18ine, podobno izrekla e tudi sodna praksa.

Izrek

I.Pritoeba se zavrne in se in se izpodbijani sklep sodi18a prve stopnje potrdi.

II.Nasprotna udeleenka nosi sama svoje pritobene stro1ke, dolna pa je povrniti pritobene stro1ke predlagateljice v vi1ini 2.687,90 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazloitev

1.V ponovljenem postopku je sodi18e prve stopnje ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotni udeleenki naloilo, da v roku tri dni od prejema sklepa predlagateljici posreduje informacije in ji dovolil vpogled v listine ter ji izroi elektronski izpis oziroma fotokopije ali omogui fotokopiranje naslednje dokumentacije: celotno podrobno raz1irjeno bruto bilanco drube za obdobje od 1. 1. 2019 dalje, podatke o sklenjenih pogodbah o zaposlitvah podjemnih pogodbah in pogodbah s s.p., ki jih je druba sklenila od 1. 1. 2019 dalje, podatke o izplailih dobikov od 1. 1. 2019 dalje, plan poslovanja drube za leto 2024, informacije o poslovnih prostorih drube (informacije o nakupu, obnovi, najemih, prodaji, vkljuno z vsemi pogodbami, ki so bile kadarkoli sklenjene v zvezi s poslovnimi prostori drube), vse pogodbe, medsebojna plaila in druge podatke v zvezi s poslovnim sodelovanjem z drubo A. d.o.o., matina 1tevilka ... od 1. 1. 2019 dalje, vse pogodbe, medsebojna plaila in druge podatke v zvezi s poslovnim sodelovanjem z drubo B. d.o.o., matina 1tevilka ... od 1. 1. 2019 dalje, pogodba o prenosu blagovne znamke B. in druge dogovore v zvezi s to blagovno znamko. Odloilo 1e je, da bo o stro1kih odloilo s posebnim sklepom.

2.Zoper sklep se je pritoila nasprotna udeleenka zaradi kr1itev postopka, napane uporabe materialnega prava ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev predloga oziroma podrejeno vrnitev sodi18u prve stopnje v novo odlodanje. Priglasila je pritobene stro1ke.

3.Predlagateljica je odgovorila na pritobo in predlagala, da jo sodi18e druge stopnje zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodi18a prve stopnje. Priglasila je pritobene stro1ke.

4.Pritoba ni utemeljena.

5.Predlagateljica in soimetnik delea v nasprotni udeleenki ter poslovodja nasprotne udeleenke, C. C., sta biv1a zakonca. V sodnem postopku je bilo pravnomono ugotovljeno njuno soimetni1tvo delea v nasprotni udeleenki. Nesporno tudi je, da je njun odnos konflikten in sta v ve sodnih sporih. Enako je tudi predlagateljica v ve sodnih sporih z nasprotno udeleenko, katere poslovodja je njen biv1i mo.

6.Drubenikova pravica do informacij je urejena v 512. 1lenu Zakona o gospodarskih drubah (ZGD-1) in sicer dolo8a, da mora poslovodja druenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah drube ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Zahtevo po informacijah ali vpogledu sme zavrniti le, e je verjetno, da bi jih druenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi drube in bi s tem drubi ali z njo povezano drubi prizadel obutno 1kodo. Ti predpostavki morata biti podani kumulativno. O odklonitvi zahteve dokonno odloajo drueniki. e drueniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodi18a zahtevati, da se s sodno odlobo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. 1len ZGD). O tem odloa sodi18e v nepravdnem postopku (50. 1len ZGD-1).

7.Nasprotna udeleenka je v pritobi navedla, da je sodi18e prve stopnje napano sledilo stali18u, ki ga je izrazilo vi1je sodi18e v sklepu I Cpg 238/2025, ko je prvi odloalo o predlogu predlagateljice. Pritonica meni, da predlagana praksa, da vsak soimetnik skupnega delea loeno uveljavlja pravico do obve18enosti povzroda pravno negotovost, kar poveuje spore in zmanj1uje pravno gotovost za drubo. Sodi18u oita, da je tak1no odloanje posledica tega, ker v ozadju v nezavednem procesu predlagateljica uspe1no v proces odloanja podtika obutek, da se ji godi krivica in sedaj sodi18e zasleduje obutek pravinosti (izigrana
7eena) in zato ustvarja neprepriljive teoriji in praksi nasprotne zakljuke, kar radira pravilno pravno odloanje in posledino pravno varnost drubi na raun enakosti pred zakonom. Meni, da nasprotna udeleenka ni enako obravnavana kot druge drube, ko gre za skupne imetnike iz istega poslovnega delea in je rtev zakonskega spora.

8.Pritobeno sodi18e odgovarja, da pritonica ne ponudi konkretnih trditev, da je nasprotna udeleenka neenako obravnavana kot druge drube in da gre za "nezavedno" pristranskost sodi18a pri sojenju. Glede skupnega uresni8evanja pravic iz skupnega premoenja v povezavi z odlo8bo VSL sodba III Cp 734/2020, na katero se sklicuje pritonica, pa pritobeno sodi18e ugotavlja, da ni primerljiva s to zadevo, saj je tam 1lo za prodajo skupnega premoenja brez soglasja enega izmed skupnih lastnikov, v tem primeru pa gre za posebno pravico do obve18enosti druenikov, ki se uresni8uje individualno, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazloitve.

9.Kot je pritobeno sodi18e e navedlo, je tudi sodna praksa1 in teorija1 zavzela stali18e, da je pravica druenika do informacije individualna pravica, kar izhaja tudi iz jezikovne razlage dolo8be 512. 1lena ZGD, da ima pravico do informacije druenik in ne dele. Nedvomno pa je, da je predlagateljica druenica nasprotne udeleenke. Dri, da dolo8ba 4. odstavka 480. 1lena ZGD dolo8a, da imetniki istega poslovnega delea lahko uresni8ujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti tudi po skupnem zastopniku in da 1. odstavek istega 1lena ZGD-1 dolo8a, da poslovni dele lahko pripada eni ali ve osebam in da e pripada ve osebam, uresni8ujejo pravice in so odgovorne za obveznosti iz poslovnega delea skupno. Na prvi pogled bi to pomenilo, da gre za nujne sospornike na aktivni strani, ko gre za uveljavljanje pravice do obve18enosti iz zadev drube, kar pa upo1tevaje obstojeo sodno prakso ne dri.1 O sospori18u govorimo, kadar v pravdnem postopku na strani toee ali toene stranke nastopa ve oseb. Kadar so osebe e pred pravdo v tak1nem medsebojnem materialnopravnem razmerju, da je spor mono re1iti le na enak nain za vse sospornike, ti 1tejejo za enotno pravdno stranko (enotno sospori18vo, 196. 1len ZPP). Posledica enotnega sospori18va je, da pravnomone sodbe, izreene v postopku, v katerem je sodeloval le en sospornik, učinkujejo tudi zoper ostale, eprav niso sodelovali v postopku. Ta zahteva pa dejansko oteuje pravico do sodnega varstva. Zato se je v sodni praksi uveljavilo pravilo, da ni nujnega sospori18va na aktivni strani.1 V konkretnem primeru, ko sta soimetnika drubinega delea v izrazitem konfliktu, bi zahteva, da lahko samo skupaj kot nujna sospornika uveljavljata sodno varstvo po pridobitvi informacij do drube, izvotlila namen pravice do obve18enosti, ki je ravno v tem, da tisti izmed druenikov, ki mu druba0 zavrne dostop do informacij o delu drube, to sodno dosee. V primeru sprtih biv1ih zakoncev, skupnih imetnikov delea drube, se je o (sodnem) uveljavljanju upravljavskih pravic, in sicer glede vpra1anja sklica skup18ine, podobno izrekla e tudi sodna praksa.1

10.Odloba VSL I Cpg 691/2012, ki jo citira pritonica, ne podpira njenega argumentiranja, da se pravica do informacije uresni8uje v okviru enotnega delea (in jo torej po njenem stali18u lahko uresni8uje le dele kot celota in s tem dejansko oba druenika oziroma pravilneje pritonica niti ne pojasni, kako se v primeru soimetni1tva delea uresni8uje pravica do informacije). Gre za drugane okoli18ine, kot so okoli18ine tega primera. Predvsem pa ne gre za uresni8evanje pravice do informacije, saj je v citirani zadevi 1lo za pravna dejanja drube proti imetnikom istega poslovnega delea, ki učinkujejo proti vsem imetnikom tega delea tudi, e so bila opravljena samo proti enemu izmed njih, v povezavi z izkljuditvijo druenika iz drube. Podobno je velja za primer VSL IV Cpg 1102/2009, ki ga citira pritonica, ko je 1lo za prodajo delea v skupno imetni1tvo, ne pa za pravico do informacije, ko sta soimetnika delea biv1a zakonca v konfliktu interesov.

11.Nadalje pritonica navaja, da je sodi18e kr1ilo postopek, ko ni presojalo dokazov in trditev, katerih presoja bi lahko vodila do drugane odlodbe glede ugoditve zahtevi do obve18enosti. Pritonica navaja, da je v svoji vlogi izpostavila, da je predlagateljica odtujila obseno poslovno dokumentacijo drubi in zato predloila dokaz ter predlagala zasli1anje C. C., soimentnika drubeni1kega delea s predlagateljico in D. D., drugega druenika. Pritonica v pritobi ne navede, katero konkretno dokumentacijo naj bi predlagateljica odtujila in kak1na konkretna 1koda, naj bi zaradi tega nastala ali grozila drubi. Njene navedbe o povzrodanju 1kode so zgolj splo1ne, na kar pritobeno sodi18e ne more odgovoriti. Pritobeno sodi18e pripominja 1e, da je predlagateljica druenica drube in ima tako pravico do vpogleda dokumentacije. Predlagateljica je na nekonkretiziranost trditev o odsvojitvi dokumentacije ter 1kode drubi med postopkom opozorila (l. 1t. 75) in pritonica je (niti) v pritobi (niti) med postopkom pred sodi18em prve stopnje ni konkretizirala ne glede morebitne nastale ali grozee 1kode, ne glede dokumentacije, ki naj bi jo predlagateljica odtujila. Pritobeno sodi18e tako temu pritobenemu oitku ne more slediti, saj ne gre za kr1itev pravice do izjave, ker sodi18e pravilno ni izvedlo dokaza, ki ni bil konkretno substanciran.1 Trditveno in dokazno breme sta povezani (212. 1len ZPP), zato mora stranka natanno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi.1

12.Kot je bilo e navedeno je pravica druenika do informacije in vpogleda pravica in vsaka odklonitev le-te pravice mora biti konkretno argumentirana in je to zakonsko izjemo treba razlagati restriktivno.1 Prav tako je bila nasprotna udeleenka e poduena, da je na njej konkretno trditveno in dokazno breme, da se zavrne zahteva po informacijah in vpogledu, e je verjetno, da bi jih druenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi drube in bi s tem prizadel drubi obutno 1kodo.

13.Glede trditev, da predlagateljica in C. C. s svojimi konflikti iz nerazre1ene zakonske zveze vna1ata v drubo negotovost in jo ovirata pri njenem delu in da ravnanje predlagateljice ni lojalno do drube, pomeni 1kodo za drubo in da sodi18e o tem ni podalo nobenih razlogov, pritobeno sodi18e odgovarja, da morebitni konflikti med drueniki oziroma soimetniki drubenih deleev ne morejo biti razlog za to, da se enemu od imetnikov (soimetnikov) drubeni1kega delea odree pravica do informacije. Sam po sebi konflikt med soimetniki drubinih deleev ali drubeniki ne zadostuje zato, da bi bila izpolnjena zakonska premisa, da drubi nastaja 1koda ali bi ji lahko zaradi tega nastala. Pritonica namre ni konkretizirala, kak1na 1koda nastaja drubi zaradi konfliktov med predlagateljico in C. C.

14.Navedba pritonice, da odprti postopki med predlagateljico in drubo ter predlagateljico in njenim biv1im moem, ki je soimetnik delea v nasprotni udeleenki, pomeni zlorabo pravic in povzroanje 1kode nasprotni udeleenki, pa ni konkretizirana, zato pritobeno sodi18e nanjo ne more odgovarjati. Poleg tega bi (sodni) zakljuek, da zgolj odprti sodni postopki brez konkretno navedene nastale ali grozee 1kode drubi10 pomenijo razlog za odklonitev informacije drueniku, pomenil kr1itev ustavno varovane pravice do sodnega varstva.1

Glede oitka o izkljuditvi javnosti pritobeno sodi18e odgovarja, da je sodi18e prve stopnje pravilno navedlo, da trditve pritonice glede informacij, ki naj bi bili tajni podatki, niso bile konkretizirane in da je na to opozorila tudi predlagateljica. Sodi18e prve stopnje jo je pravilno in podrobno (toka 12. do 14. obrazloitve izpodbijanega sklepa) opozorilo, da e bi nasprotna udeleenka sodi18u dokumentacijo predloila, oznaila z ustrezno stopnjo tajnosti, kot to zahteva Zakon o tajnih podatkih (ZTJ), bi sodi18e z nadaljnjim postopanjem lahko izvedlo ustrezen postopek, kjer bi tudi zaprlo obravnavo za javnost, e bi bilo potrebno in ravnalo v skladu s predpisanimi postopki za ravnanje s tajnimi podatki. Ker pa je pritonica trditve o obstoju tajnih podatkov podala pav1alno, sodi18e prve stopnje ni imelo razloga, da glavno obravnavo zapre za javnost in da ravna v skladu s predpisi o ravnanju s tajnimi podatki, e sploh ni vedelo, o em konkretno govori nasprotna udeleenka. Tako so oitki o paradoksalnem ravnanju sodi18a prve stopnje neutemeljeni. Oitek, da drubenica ni podala namere glede uporabe podatkov (0etudi so ti tajni in da e bi imela po1tene namene, bi to gotovo zapisala ), ni v skladu s pravico do obve18enosti drubenika. Drueniku ni treba posebej zatrjevati, za kak1ne namene bo uporabil te informacije, ampak je pravica do obve18enosti pravica sama po sebi, seveda ob omejitvah iz drugega odstavka 512. 1lena ZGD-1 in da se nana1a na zadeve drube iz prvega odstavka 512. 1lena ZGD-1.

Pritožbena navedba, da izrek sklepa o dostopu do informacij ni konkretiziran in zato ni izvršljiv, ne drži. Iz izreka zelo podrobno izhaja, katere podatke mora nasprotna udeleženka posredovati predlagateljici oziroma ji omogočiti elektronski izpis oziroma fotokopije in pri tem pritožnica ponovno ne konkretizira, kaj naj bi bilo neizvršljivo. Pritožnica izpostavi navedbo: podatki s s.p.-ji od 1. 1. 2019 dalje, kar iztrga iz konteksta, saj se druga alineja izreka v povezavi s prvim odstavkom izreka izpodbijanega sklepa glasi, da mora pritožnica dovoliti vpogled v listine ali izročiti kopije ali elektronski izpis listine in sicer ….podatke o sklenjenih pogodbah o zaposlitvah, podjemnih pogodbah in pogodbah s s.p., ki jih je družba sklenila od 1. 1. 2000 dalje, kar je zadosti konkretizirano.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). V kolikor pritožnica morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.

Pritožba nasprotne udeleženke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Nasprotna udeleženka stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške post0pka in mora plačati predlagateljici njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče prizna le tiste stroške, ki so potrebni in sicer 6.000 točk za odgovor na pritožbo (tarifna številka 22/1 OT v zvezi s tar. št. 30/4; nagrado v tej višini sta priglasili obe udeleženki tako nasprotna udeleženka za sestavo pritožbe kot predlagateljica za sestavo odgovora na tožbo), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 2.687,90 EUR, ki jih mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1VSL sklep I Cpg 587/2020, I Cpg 49/2024.

2Glej P. Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV založba, Ljubljana 2007, strani 32 in nasl.

3Glej npr. VSRS II Ips 450/93.

4Podobno glej VSRS II Ips 83/2021.

5To velja toliko bolj v primeru, kot je ta, ko je poslovodja družbe in torej tisti, ki izjavlja voljo družbe glede družbenikovega dostopa do informacij, drugi imetnik deleža, s katerim je prva imetnica v konfliktnem razmerju in s tem v konfliktu interesov.

6Glej VSK Sodba Cpg 32/2025.

7Glej tudi III Ips 22/2010.

8Več A. Galič v L. Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV založba in založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006, stran 133.

9Glej tudi VSRS Sklep III Ips 75/2010 in VSC Sklep II Cpg 75/2025.

10Zgolj splošno navedba o stroškovnem, organizacijskem, časovnem in še kakšnem obremenjevanju nasprotne udeleženke ne pomeni konkretizacije škode zaradi odprtih sodnih postopkov.

11Glej tudi VSL Sklep I Cpg 320/2023.