Jedro

Ker bo tožniku s sprejemom nove zakonodaje omogočeno lažje uveljavljanje pravic (zlasti dokazovanje višine nastale škode) in ker tožnik v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom solidarno zajame obe toženki, je po stališču pritožbenega sodišča smiselno, da so vprašanja, ki so povezana z izbrisom podrejenih obveznic zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije rešena na enak način za vse odškodninske postopke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prva toženka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se postopek zoper prvo in drugo toženo stranko s 16. 12. 2016 prekine.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik. Izpodbija ga v delu, ki se nanaša na prvo toženko. Opozarja na napačno navedbo pravdnih strank ter poudarja, da je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko podan na različnih pravnih podlagah. Meni, da zatrjevana odškodninska odgovornost prve toženke in navedbe o prevari niso povezane z opustitvijo izpodbijanja odločbe druge toženke v upravnem sporu. Zavrnitev tožbenega zahtevka po prvih dveh podlagah bi tako pripeljala do odločanja o tretji pravni podlagi in le v takšnem primeru bi bilo postopek smiselno prekiniti.

3. Prva toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi velja pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje zmotno poimenovalo toženi stranki. Obrazložitev, ki naj bi se nanašala na prvo toženko, bi tako morala veljati za drugo toženko in obratno. Ker pa gre za očitno pisno pomoto, ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijane odločbe, se je pritožbeno sodišče nadalje osredotočilo na druge pritožbene očitke.

6. V konkretnem primeru tožnik zahteva povrnitev škode na podlagi določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1), ker so mu na podlagi odločbe o izrednih ukrepih druge toženke prenehale kvalificirane obveznosti Banke A., d. d., med drugim tudi iz naslova obveznic, katerih imetnik je bil. Po navedeni odločbi so lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so bile prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevali od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena ZBan-1. 7. Pritrditi velja razlogom sodišča prve stopnje, da je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-295/13-260 z 19. 10. 2016 odločilo, da se do odprave protiustavnosti iz 2. točke izreka te odločbe prekinejo vsi postopki, ki potekajo na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1. Zoper drugo toženko je bil postopek prekinjen že od trenutka vložitve tožbe dalje.

8. Pritožbeno sodišče nadalje v celoti sprejema stališče sodišča prve stopnje, da je postopek potrebno prekiniti tudi zoper prvo toženko. Ob povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je potrebno razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke.1

9. Ob tem pritožbeno sodišče ni spregledalo, da tožnik od prve toženke zahteva povrnitev škode tudi na drugih pravnih podlagah. Med drugim ji kot protipravno ravnanje očita zavajajoče objave o višini kapitala in kapitalski ustreznosti, pomanjkljivo pojasnilno dolžnost ob sklepanju pogodb (ker naj bi bile informacije, vsebovane v prospektu za javno ponudbo obveznic X, nepopolne in nepravilne) ter povečanje izgube s prenosom premoženja na DUTB.

10. Tudi v tem primeru gre po stališču pritožbenega sodišča za vprašanja, ki so povezana z zahtevkom zoper drugo toženko. Ustavno sodišče RS je namreč 350.a člen ZBan-1 spoznalo za neustavnega, ker imetnikom kvalificiranih pravic ni bila zagotovljena pravica do polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo še preden se pravdni postopek začne, nadalje zaradi nesorazmernosti dokaznega bremena in vprašanj uniformnega, ekonomičnega in hitrega odločanja v odškodninskih sporih. Navedeno pravno praznino naj bi zakonodajalec zapolnil v roku 6 mesecev in na ta način tožnikom omogočil lažji dostop do sodišča. Ker bo tožniku s sprejemom nove zakonodaje omogočeno lažje uveljavljanje pravic (zlasti dokazovanje višine nastale škode) in ker tožnik v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom solidarno zajame obe toženki, je po stališču pritožbenega sodišča smiselno, da so vprašanja, ki so povezana z izbrisom podrejenih obveznic zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije rešena na enak način za vse odškodninske postopke, četudi slednji temeljijo na drugi pravni podlagi.

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Prva toženka sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Tako tudi odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 151/2017 in I Cpg 133/2017.