Jedro

Pravno poslovno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom je nična oz. brez pravnih posledic, ne glede na dobro ali slabo vero pridobitelja. Z nakupom nepremičnine v družbeni lastnini na javni dražbi se prva nasprotna udeleženka ni mogla izogniti kogentni prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnim zemljiščem.

Historični razlogi lahko utemeljujejo položaj, ko (pripadajoče) zemljišče ob stavbi v etažni lastnini služi le enemu ali le nekaterim posameznim delom stavbe. Takšno zemljišče ima stvarnopravni položaj posebnega skupnega dela v solastnini enega ali nekaterih (ne vseh) vsakokratnih etažnih lastnikov. Gre za izjemo, te pa je treba razlagati restriktivno.

Izrek

I.Pritožbi zoper sklep z dne 22. 11. 2022 se delno ugodi, sklep se v III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem se pritožba zavrne ter se sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

II.Pritožba zoper sklep z dne 26. 1. 2024 se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

III.Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 se pridrži za končno odločbo.

IV.Udeleženci krijejo vsak svoje stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024.

Obrazložitev

1.V teku je postopek zaradi ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča k stavbam z ID znakom 0000-609 (X. 47A), 0000-605 (pomožni objekt k stavbi X. 47A) in 0000-586 (X. 47). Slednja, ki stoji na parcelah 134/7 in 134/3, k. o. 0000 X., še ni vpisana v zemljiško knjigo. V presojo, ali gre za (individualno ali skupno) pripadajoče zemljišče, so bile vključene parcele 134/2, 134/8, 134/18, 134/19, 134/21 (prej del 134/20), 134/22 (prej del 134/20), 134/23 (prej del 134/11) in 134/24 (prej del 134/11), vse k. o. 0000 X.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2022 ugotovilo, (1) da so parcele 134/2, 134/8, 134/18 in 134/24, vse k. o. 0000 X., ki je v naravi skupna dovozna in dostopna pot, skupno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609 (X. 47A), k stavbi ID znak 0000-605 (pomožni objekt k stavbi X. 47A) ter k parcelama št. 134/7 in 134/3, obe k. o. 0000, na katerih stoji stavba ID znak 0000-586, ki ni vpisana v zemljiški knjigi (X. 47), ki so v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov obeh stavb in lastnikov obeh parcel ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpišejo v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli obeh navedenih stavb in parcel (I. točka izreka), (2) da je parcela 134/23, k. o. 0000 X., ki je v naravi dvorišče med stavbama z dovozno in dostopno potjo, s prostorom za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje obeh stavb, skupno pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609 in k stavbi ID znak 0000-605, ki je v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov obeh stavb, ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli obeh navedenih stavb (II. točka izreka), (3) da je parcela 134/22, k. o. 0000 X., ki je v naravi dvorišče z dovozno in dostopno potjo, s prostorom za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje obeh stavb, pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-609, ki je v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe, ter se v vrstnem redu zaznambe postopka (ID zaznambe ...., z začetkom učinkovanja 29. 10. 2013) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni del stavbe (III. točka izreka). Predlog predlagateljev je v delu, ki se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča po parcelah 134/19 in 134/21, obe k. o. 0000 X., zavrnilo ter odredilo zemljiški knjigi izbris zaznambe tega postopka (IV. točka izreka).

3.S sklepom z dne 26. 1. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prve nasprotne udeleženke za izdajo dopolnilnega sklepa.

4.Prva nasprotna udeleženka se zoper sklep z dne 22. 11. 2022 (konkretno zoper I. točko izreka - glede parcele 134/18 1 in zoper III. to
0dko izreka) prito
7euje iz vseh prito
7ebenih razlogov po 1. odstavku 338.
0dlena ZPP 2 (v zvezi s 3.
0dlenom ZVEtL-1 3 in 37.
0dlenom ZNP 4). Predlaga ustrezno spremembo sklepa, podredno njegovo (delno) razveljavitev ter vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek, voden pred drugim sodnikom.

5.Trdi, da se sodi
61
0de ni opredelilo do njenih navedb, da ni izvedlo predlaganih dokazov in da niti ni navedlo, katere dokaze je izvedlo.
0Cljub temu je treba pojem funkcionalnega zemlji1
0da razlagati restriktivno, je za pripadajo
0de zemlji1
0de k stavbi 609 dolo
0dilo celotno parcelo 134/22. Gre za parcelo, ki meri 337 m2, zato ni razloga, da bi v celoti predstavljala pripadajo
0de zemlji1
0de. Stavba 609 ima stavbi
61
0de, dovozno pot, parkiri
61
0de, prostor za manevriranje in dvori
61
0de, zato je napa
0dna ugotovitev, da stavba ne more funkcionirati brez parcele 134/22. Parcela je vedno slu
7eila zgolj opravljanju gospodarske dejavnosti, ki se izvaja v pritli
7eu stavb 609 in 586. Prva nasprotna udele
7enka je parceli 134/18 in 134/20 (zdaj parceli 134/21 in 134/22) kupila (navaja kupoprodajno pogodbo
61t. 225/93 z dne 24. 12. 1993 z aneksom in kupoprodajno pogodbo
61t. 146/94 z dne 16. 12. 1994) in ju imela v dobroverni posesti. Od tedanjega lastnika je kupila 848 m2 (oziroma 82/100) funkcionalnega zemlji1
0da, lastnik preostalih 18/100 pa je ostala obi
0dina. Ugotovitev pripadajo
0dega zemlji1
0da predstavlja poseg v pravice oseb, ki so pridobile lastninsko pravico na podlagi dobre vere. Vpis lastninske pravice je bil izveden po 25. 7. 1997, torej po tem, ko so prenehali veljati predtranzicijski zakoni, ki so dolo
0dali kogentno vezanost pravic na pripadajo
0dem zemlji1
0du na pravice na stavbi. Predlagatelja nista kupila nobenega dela dvori
61
0a, ki si ga sedaj posku
61ata prilastiti. Parcela 134/20 je bila od parcele 134/11 (sedaj parcela 134/23) jasno fizi
0dno razmejena z ograjo. Nikoli se ni uporabljala kot pripadajo
0de zemlji1
0de za stavbo 609 kot celoto - stanovalci nikoli niso uporabljali vzhodnega dela parcele. Pred letom 1990 je parcelo 134/20 uporabljala dru
7eba A. (za proizvodnjo in skladi
61
0denje). Prva nasprotna udele
7enka je po pridobitvi lastninske pravice del parcele preuredila v vrt. V zvezi z zatrjevano preteklo redno rabo zemlji1
0da je podala dokazne predloge, ki jih je sodi
61
0de neutemeljeno zavrnilo. Pretekla redna raba ni uzurpacija. Sodi
61
0de se tudi ni opredelilo do ugotovitev izvedenke v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 23. 4. 2020, da je bil objekt najprej proizvodno trgovski,
61ele kasneje stanovanjska nadzidava, in da je bila predvidena lo
0ditev funkcionalnih povr
61in na vzhodni in zahodni del, pri
0demer bi bil vzhodni namenjen izvajanju poslovne dejavnosti. Arbitrarno je stali
61
0de, da je zemlji1
0de ob fasadi stavbe njeno po naravi stvari njeno pripadajo
0de zemlji1
0de (oziroma, da mora imeti stavba funkcionalno zemlji1
0de, ki jo v celoti obkro
7ea). Sodi
61
0de bi lahko ugotovilo ni
0dnost glede razpolaganja s funkcionalnim zemlji1
0dem  po tem, ko bi ugotovilo v kolik
61nem delu (
0de sploh) je parcela 134/22 pripadajo
0de zemlji1
0de. Izpolnjeni so tudi pogoji za priposestvovanje. Predlagatelji in njihovi pravni predniki so do svojih stanovanj v stavbi 609 dostopali izklju
0dno preko parcel 134/2, 134/8 in 134/11, ostalih parcel (134/19, 134/20) niso uporabljali - te je uporabljala izklju
0dno prva nasprotna udele
7enka.

5.Prva nasprotna udeleženka v pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2024 pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da izda dopolnilni sklep, s katerim bo odločilo o njenih nasprotnih predlogih, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pretežni del pritožbenih navedb predstavlja ponovitev navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 22. 11. 2022, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema.

6.Prva nasprotna udeleženka trdi, da z izpodbijanim sklepom še vedno ni bilo odločeno o njenem nasprotnem predlogu, oziroma podrednih nasprotnih predlogih glede parcel 134/2, 134/8, 134/18, 134/19, 134/21, 134/22, 134/23 in 134/24. O njih bi moralo biti odločeno v izreku sklepa. Zmotno je stališče, da se pripadajoče zemljišče lahko določi le k stavbi (stavbam), ne k posameznim delom stavbe. Enako kot za atrije bi moralo tudi za druge dele zemljišča, ki niso namenjeni splošni skupni rabi, veljati, da ne predstavljajo funkcionalnega zemljišča celotne stavbe. Parcele 134/18, 134/19 in 134/20 niso bile nikoli funkcionalno zemljišče stanovanjskega dela stavbe 609 ali stavbe 605, temveč so bile namenjene opravljanju gospodarske dejavnosti v pritličju stavb 609 in 586.

7.6. Predlagatelja in udeleženka so v odgovorih na pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 predlagali njeno zavrnitev, enako sta prvi predlagatelj in udeleženka predlagala v odgovorih na pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024.

8.7. Pritožba zoper sklep z dne 22. 11. 2022 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 26. 1. 2024 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 22. 11. 2022

9.8. Pravno podlago izpodbijane odločitve je predstavljal ZVEtL-1, 5 ki dolo
0da merila, po katerih sodi
61
0de ugotavlja tisto zemlji1
0de, ki je bilo v
0dasu u
0dinkovanja obrnjenega na
0dela superficies solo cedit neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe ali ve
0d stavb hkrati (42.
0dlen ZVEtL-1). 6 Sodi
61
0de prve stopnje je skladno z merili iz 1. odstavka 43.
0dlena ZVEtL-1 7 na podlagi neposredne zaznave ob terenskem ogledu ter ob strokovni pomo
0di izvedenk urbanisti
0dne in geodetske stroke ugotovilo, da so parcele 134/2, 134/8, 134/18 in 134/24, ki so v naravi skupna dovozna in dostopna pot ter povezava z javnim cestnim omre
7ejem, skupno pripadajo
0de zemlji1
0de k stavbama 609 in 605 ter k parcelama 134/3 in 134/7, na katerih stoji stavba 586. 8 Prito
7enica izrecno ne nasprotuje ugotovitvi, da je parcela 134/18 (5 m2) kot del skupne dovozne in dostopne poti potrebna za redno rabo ve
0d stavb. Z navedbami o pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice na parceli pa uveljavlja ugovor zoper domnevi iz 1. in 2. odstavka 44.
0dlena ZVEtL-1, da je aktualni lastnik stavbe tudi lastnik njenega pripadajo
0dega zemlji1
0da in da je lastninska pravica na pripadajo
0dem zemlji1
0du v preteklosti prehajala skupaj z lastninsko pravico na sami stavbi.

10.Kupci stanovanj v stavbi v eta
7eni lastnini so s pridobitvijo stanovanj ex lege pridobili pravico uporabe na stavbi
61
0du in na zemlji1
0du, potrebnem za redno rabo stavb 12, z uveljavitvijo ZLNDL 13 (25. 7. 1997) pa so postali skupni lastniki tega zemlji1
0da. Pripadajo
0de zemlji1
0de stavbe v eta
7eni lastnini, ki je njen skupni del, je (bilo) izvzeto iz pravnega prometa kot samostojna stvar (vselej se lahko prena
61a le skupaj s stavbo oziroma s posameznim delom stavbe). Dopustnost izpolnitvenega ravnanja (predmeta obveznosti) je ena od splo
61nih predpostavk za veljavnost pravnega posla. Pravno poslovno razpolaganje s pripadajo
0dim zemlji1
0dem ni dopustno, pogodba s tak
61nim predmetom je ni
0dna, oziroma brez pravnih posledic, ne glede na dobro ali slabo vero pridobitelja (47.
0dlen v zvezi z 49.
0dlenom ZOR 14, enako 35.
0dlen v zvezi s 37.
0dlenom OZ 15). 16 Z nakupom nepremi
0dnine v dru
7beni lastnini na javni dra
7bi se prva nasprotna udele
7enka ni mogla izogniti kogentni prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnim zemlji1
0dem.

11.Prito
7enica v prito
7ebi zgolj omenja parcelo 134/19 kot predmet nakupa, ne izpodbija pa same odlo
0ditve o tej parceli (IV. to
0dka izreka), ki temelji na ugotovitvi sodi
61
0da prve stopnje, da je bilo v drugem nepravdnem postopku pravnomo
0dno ugotovljeno, da gre za zemlji1
0de pod stavbo 605 in s tem za njeno pripadajo
0de zemlji1
0de.

12.Izpodbijana presoja, da je parcela 134/22 po merilih iz 1. odstavka 43. člena ZVEtL-1 pripadajoče zemljišče k stavbi 609 in s tem njen splošni skupni del, se opira na ugotovitve, (1) da gre za dvorišče ob zahodni, južni in vzhodni fasadi stavbe 609 (X. 47A), ki se zaključi na vzhodni strani pri stavbi 586 (X. 47) in pri njenem pripadajočem zemljišču (parcela 134/21), (2) da gre za zemljišče, ki služi kot dovoz/dostop, kot prostor za parkiranje in manevriranje ter vzdrževanje stavbe, in (3) da zemljišče s parcelama 134/4 (stavbišče stavbe 609) in 134/14 skupaj s stavbo predstavlja enovito zaokroženo celoto. Na podlagi zavzetih stališč, da je zemljišče ob fasadi stavbe že po naravi stvari njeno pripadajoče zemljišče (stavba brez njega ne more normalno funkcionirati), da je pripadajoče zemljišče enovita celota, ki služi vsem etažnim lastnikom stavbe (ne zgolj nekaterim od njih) in da z enostranskimi posegi enega etažnega lastnika ni spremenjen status (pripadajočega) zemljišča, je sodišče prve stopnje štelo, da so trditve in dokazni predlogi prve nasprotne udeleženke o dejanski ureditvi v naravi in pretekli rabi (dela) parcele pravno nepomembni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do ponujenih trditev in dokaznih predlogov prve nasprotne udeleženke. Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da gre za pravno nepomembne trditve in dokaze, je kršilo njeno pravico do izjave ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

13.Pripadajoče zemljišče se po naravi stvari ugotavlja k stavbi kot celoti (ker pripada stavbi), ne k posameznim delom stavbe. Skupni deli stavbe, ki so lahko tudi zemljišča, so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli) (4. odstavek 3. člena SZ-1, 4. točka 2. odstavka 3. člena ZZK-1). Pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini je njen

splošni

skupni del v solastnini vseh vsakokratnih etažnih lastnikov (105. člen SPZ, 3. odstavek 3. člena SZ-1, 3. točka 2. odstavka 3. člena ZZK-1). Ni mogoče zanikati življenjskih situacij, ko zemljišče, ki je sicer prostorsko povezano s stavbo, služi (na primer kot dostopna pot) le enemu ali le nekaterim posameznim delom stavbe v etažni lastnini (funkcionalno je povezano le z enim ali nekaterimi posameznimi deli stavbe - drugi posamezni deli imajo urejen drugačen dostop). Tudi v takšnem primeru gre za zemljišče, ki je kot skupni del stavbe izvzet iz samostojnega pravnega prometa. Historični razlogi lahko utemeljujejo položaj, ko (pripadajoče) zemljišče ob stavbi v etažni lastnini služi le enemu ali nekaterim posameznim delom stavbe. Takšno zemljišče ima stvarnopravni položaj

posebnega

skupnega dela v solastnini enega ali nekaterih (ne vseh) vsakokratnih etažnih lastnikov, pri čemer velja poudariti, da gre za izjemo, te pa je treba razlagati restriktivno.

14.Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča prezrlo, da so predlagatelji v postopku zatrjevali preteklo redno rabo (le) zahodnega dela (zdaj) parcele 134/22 (tam naj bi sušili perilo, imeli mizo in klop za druženje) in da med udeleženci postopka ni bilo sporno, da je (bil)

vzhodni

del parcele 134/22 v funkciji poslovne dejavnosti, ki se izvaja v pritličju stavb 609 in 586. Slednje nenazadnje izhaja tudi iz navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da pritožbena trditev, da je bila parcela 134/22 ves čas namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti, velja za

vzhodni

del parcele, za njen zahodni del pa ne. Udeleženci postopka so

zahodni

14. del parcele 134/22 opisovali kot vrt in prostor, namenjen počitku in sprostitvi, takšna dejanska raba izhaja tudi iz fotografij na 20. in 21. strani mnenja izvedenke urbanistične stroke. Kar pa je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je parcela 134/22 v naravi (le) dovozna oziroma dostopna pot ter prostor za parkiranje, manevriranje z vozili in vzdrževanje stavbe. Pritožnica tudi utemeljeno opozarja na ugotovitev izvedenke urbanistične stroke, da iz vsebine lokacijske dokumentacije izhaja, da je bila predvidena ločitev funkcionalnih površin na vzhodni in zahodni del, pri čemer bi bil zahodni del namenjen rabi stanovanjskih delov, vzhodni pa izvajanju poslovne dejavnosti. Upoštevaje navedbe vseh udeležencev v postopku bi lahko sodišče prve stopnje za uzurpacijo zemljišča, ki ne sme imeti pravnih posledic, štelo kvečjemu posege prve nasprotne udeleženke na zahodnem delu parcele 134/22 (po navedbah predlagateljev je na meji med parcelama 134/23 in 134/22 (prej parceli 134/11 in 134/20) postavila visoko ograjo in izvedla izkop, s čimer je ustvarila višinsko razliko med obema parcelama).

15.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, sklep v III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354., 355. in 366. člen ZPP ter 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP). V njem naj se sodišče prve stopnje v luči zgoraj izpostavljenih izhodišč ustrezno opredeli do trditvenega in dokaznega gradiva udeležencev postopka v zvezi z dejansko preteklo ureditvijo v naravi in preteklo redno rabo glede

celotne parcele

134/22 ter odgovori na vprašanje, ali (in kateri) del parcele 134/22 ne služi in nikoli ni služil stanovanjskemu delu stavbe 609. V podlago končne odločitve naj zajame tudi presojo o (ne)utemeljenosti ugovorov prve nasprotne udeleženke o pridobitvi lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi ali na podlagi zakona (priposestvovanja). Če bodo to terjala novo ugotovljena dejstva, bo treba izvesti parcelacijo parcele, nato pa ponovno odločiti o stvarnopravnem položaju zemljišča.

16.Dopolnitev postopka na prvi stopnji je nujna za zagotovitev pravic udeležencev do učinkovitega sodnega varstva (v nasprotnem bi bile trditve in dokazi obravnavani le na eni stopnji sojenja). Hkrati z vrnitvijo zadeve v nov postopek nihče od udeležencev ne bo utrpel hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odstavek 354. člena ZPP). Ker je sodnica, ki zadevo obravnava na sodišču prve stopnje, o njej odločala prvič (ni ji mogoče očitati, da ne upošteva navodil pritožbenega sodišča, ali da ponavlja napake in druge procesne kršitve), je predlog pritožnice, da se zadeva dodeli v odločanje drugemu sodniku, neutemeljen.

17.V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (v I. točki izreka - glede parcele 134/18) potrdilo (353. in 366. člen ZPP ter 2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2024

18.V postopku po ZVEtL-1 se ugotavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ali več stavbam, ne k posameznim delom stavb(e). Odločitev, da je parcela pripadajoče zemljišče k eni oziroma več stavbam in njen splošni skupni del, pomeni, da gre za pripadajoče zemljišče, ki služi vsem etažnim lastnikom posameznih delov stavb(e).

19.Bistvo izpodbijane odločitve je, da je sodišče prve stopnje o vseh parcelah, ki so zajete v nasprotnih predlogih prve nasprotne udeleženke, odločilo s sklepom z dne 22. 11. 2022. Da gre (delno) napačno odločitev, je prva nasprotna udeleženka uveljavljala v pritožbi zoper sklep. Če bi sodišče prve stopnje o nasprotnih predlogih prve nasprotne udeleženke odločalo v izreku končnega sklepa (torej, če bi o vsebinsko drugačnih predlogih v zvezi z istimi parcelami odločalo v izreku končnega sklepa), kot vztraja pritožnica, bi to predstavljalo nedopustno odločanje o isti stvari. Ker so se predlogi prve nasprotne udeleženke nanašali na ureditev istega (ne drugega) razmerja, sodišče prve stopnje odločitve o njih utemeljeno ni vključilo v izrek sklepa.

20.Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. in 366. člen ZPP ter 2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbenih stroških

21.Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 22. 11. 2022 je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP). Odločitev o stroških v zvezi pritožbo zoper sklep z dne 26. 1. 2024 ima pravno podlago v 1. odstavku 35. člena ZNP.

-------------------------------

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/2, 355, 356 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2, 57 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 35, 37 Zakon o obligacijskih razmerjih (1978) - ZOR - člen 47, 49 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 3, 3/3, 3/4 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 105 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 35, 35/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.