Jedro

Ker je vsak izmed upnikov tudi po pristopu k že začeti izvršbi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim upnikom. Tako pa je tudi v dispoziciji posameznega upnika ali bo v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ v šestih mesecih od druge javne dražbe predlagal novo prodajo (tretjo javno dražbo) nepremičnine dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine dolžnika za izterjavo denarne terjatve glede upnika banka d.d. iz razloga po drugem odstavku 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (upnik v šestih mesecih od druge neuspele javne dražbe ni predlagal nove prodaje nepremičnine dolžnika), ustavilo. Proti navedenemu sklepu se pritožuje upnik X. banka d.d., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Pregled zadeve pokaže, da je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi št. In 2000/00083 z dne 10.01.2000 dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnine dolžnika za poplačilo denarne terjatve upnika X. banka d.d.. Na isti nepremičnini dolžnika pa je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. ... z dne 16.08.2001 ter s sklepom opr. št. ... z dne 16.10.2001 dovolilo izvršbo za poplačilo denarne terjatve upnika V. - L. banka d.d. ter upnika D., trgovina in zastopanje d.o.o. L. Navedena upnika sta v skladu z drugim odstavkom 171. člena ZIZ tako pristopila k že začeti izvršbi, pri čemer je o pristopu k izvršbi bil obveščen tudi upnik X. banka d.d.. Tudi ni sporno, da sta glede prodaje nepremičnine dolžnika bili razpisani in izvedeni že dve javni dražbi in da prodaja nepremičnine ni uspela, ker ni bilo nobenega kupca. Na drugem naroku je prvostopno sodišče stranke opozorilo v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ, ki določa, če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, ali če nepremičnine ni mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče izvršbo ustavi. Upnika V. - L. banka d.d. ter D., trgovina in zastopanje d.o.o. L. sta v roku šestih mesecev predlagala, da se opravi še tretja dražba nepremičnin dolžnika. Upnik X. banka d.d. pa ni predlagal nove prodaje in zato je prvostopno sodišče postopalo v skladu s citiranim drugim odstavkom 194. člena ZIZ in izvršbo na nepremičnine dolžnika glede upnika X. banka d.d. ustavilo. Pritožba nima prav, da se predlog za tretjo javno dražbo, ki sta ga pravočasno podala upnika V. - L. banka d.d. in D. d.o.o., torej upnika, ki sta pristopila k že začeti izvršbi, razteza tudi na upnika X. banka d.d. Takim zatrjevanjem pritožbe ni pritrditi, ker je vsak izmed upnikov (prvi in vsi ostali, ki so pristopili k izvršbi na isto nepremičnino) samostojna stranka. To izhaja že iz določbe drugega odstavka 171. člena ZIZ, ki določa, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi, pri čemer po določbi prvega odstavka 171. člena ZIZ po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino. Ker je vsak izmed upnikov tudi po pristopu k že začeti izvršbi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim upnikom. Tako pa je tudi v dispoziciji posameznega upnika ali bo v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ v šestih mesecih od druge javne dražbe predlagal novo prodajo (tretjo javno dražbo) nepremičnine dolžnika. Upnik X. banka d.d. pa v danem primeru nesporno ni predlagal nove prodaje nepremičnine dolžnika v šestih mesecih od druge javne dražbe in zato je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ustavilo izvršbo na nepremičnine dolžnika za poplačilo denarne terjatve upnika X. banka d.d., kot je podrobneje razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 15. členom ZIZ in 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (15. člen ZIZ v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso priglašeni.