Jedro

Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna ter plačila prispevkov je obveznost delodajalca do delavca, zato gre za delovni spor - čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine kot pravico iz socialnega področja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da Delovno sodišče v Kopru ni stvarno pristojno za odločanje v navedeni zadevi, in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v 58. členu definira socialne spore, kot spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Res je, da je predmet sodnega varstva v konkretni zadevi pridobitev pravic na socialnem področju, vendar pa ne gre za zagotavljanje sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Tožnik zahteva izpolnitev z zakonom določenih obveznosti, in sicer prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje tožnika ter plačilo prispevkov na račun pri Kapitalski družbi iz naslova poklicnega zavarovanja. Iz 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in v konkretnem sporu gre za individualni delovni spor, za reševanje katerega je stvarno pristojno delovno sodišče. Upoštevajoč sedež tožene stranke gre za pristojnost Delovnega sodišča v Kopru.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi priznanja pravic iz poklicnega zavarovanja. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen v obdobju od 1. 12. 2015 do 19. 4. 2021 na delovnem mestu voznik avtobusa, in ker je tožena stranka prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tožnik poleg ponovne vključitve v poklicno zavarovanje vtožuje plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za čas od september 2016 do 19. 4. 2021. 6. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da v navedeni zadevi ni stvarno pristojno za odločanje in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Pri tem je sodišče prve stopnje izhajalo iz vsebine spora in se oprlo na določbo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) o stvarni pristojnosti delovnega in socialnega sodišča. Upoštevalo je, da je po b alineji prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, medtem ko je po c alineji 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 socialno sodišče pristojno za odločanje o plačevanju prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

7. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev – članov; pri tem zavarovanju zavarovanec – član prevzema del naložbenega tveganja nad višino zajamčenega donosa za plačane prispevke (prvi in drugi odstavek 198. člena ZPIZ-2). V zavarovanje se obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati praviloma polni delovni čas (prvi odstavek 199. člena ZPIZ-2). Zavezanec za obvezno vključitev zavarovanca v pokojninsko zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za takšno zavarovanje je delodajalec. Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje in obveznost obračuna in plačila prispevkov je torej obveznost delodajalca do delavca, zato gre za delovni spor – čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja.

8. Pravilno opozarja pritožba, da navedeno izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS (VIII Sm 1/2021), s katerim je vrhovno sodišče predlog za izdajo svetovalnega mnenja v istovrstni zadevi na podlagi 206. člena ZPP sicer zavrnilo, obenem pa je (upoštevaje 7. člen ZDSS-1) obrazložilo, da se spor po vsebini nanaša na področju obveznega (pokojninskega) zavarovanja in prispevkov za takšno zavarovanje (torej na socialno področje); kljub temu pa gre za individualni delovni spor, saj glede na stranke postopka in dejstvo, da je delodajalec prenehal plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tega formalno ni mogoče šteti za socialni spor (58. člen ZDSS-1).

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.