Jedro

Ob ugotovitvi, da si A. A. stikov z očetom želi, da bližino z njim pogreša in da očeta potrebuje in da bi mu bili v največjo korist redni in dejavni stiki z njim, je (le) vprašanje, kakšni stiki naj se določijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: "Stiki med mld. A. A., rojenim ...2006, in njegovim očetom B. A., rojenim ..., se uredijo tako, da potekajo po dogovoru med njima." V ostalem (II. točka izreka) ostane sklep nespremenjen.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ukinilo stike med A. A. in njegovim očetom, ki so bili določeni s sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v ... IV P 778/2013 s 24. 3. 2015 (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da sodišče ni ugotovilo pogojev za odvzem ali omejitev stikov, in sicer ni ugotovilo ogroženosti otroka pri stikih ter varovanja otrokove koristi z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov. Sodišče se do sorazmernosti ali skrajnosti ukrepa ni opredelilo, zato je izpodbijana odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je ugotovilo, da naj bi oče zavračal stike z otrokom in da stikov po izdani začasni odredbi ni izvajal, niti ni pokazal angažiranosti za stike in je A. A. puščal na cedilu. Sodišče ni pojasnilo, na katero obdobje se ta zaključek nanaša. Kompleksnost odnosov med očetom in sinom je poenostavilo. Nasprotni udeleženec je na zaslišanju pojasnil, da so bili stiki ukinjeni zaradi nasilja predlagateljice nad njim in njegovo družino, zaradi česar je bil nasprotni udeleženec v bolnišnici. Nasprotnega udeleženca so pretepli vpričo otroka, v marcu 2015 pa so pretepli tudi njegovo partnerko. Stiki se na koncu niso izvrševali, ker je predlagateljica vplivala na otroka in otrok ni želel več priti na stike. A. A. je v razgovoru sodnici pojasnil, da želi stike z očetom. Izvedenka C. C. je večkrat poudarila, da bi bila ukinitev stikov A. A. v škodo. Nemogoče je pričakovati, da bosta z A. A. po večletni prekinitvi stikov brez strokovne pomoči pričela izvajati stike. Zato je neupravičen pritisk sodišča na nasprotnega udeleženca, da mora takoj pričeti z izvrševanjem stikov. Sodišče stikov ne sme ukiniti le na podlagi ugotovitve, da ni prišlo do ponovnega stika. Nesprejemljivo je, da se na očeta prevalijo vsi razlogi, zaradi katerih naj bi prišlo do prekinitve stikov. Zaključki sodišča, da je otrok v negotovosti zaradi stikov, niso utemeljeni, poleg tega so tudi sami s seboj v nasprotju. Oče stikov ne pogojuje, nasprotuje le njihovi ukinitvi. Ko otrok ne bo več izpostavljen manipulacijam, oziroma bo dovolj star, da se jim bo lahko uprl, bo spet prišlo do vzpostavitve stikov. Ugotovitev, da si oče stikov ne želi oziroma jih celo zavrača, predstavlja arbitrarno odločanje in nasprotuje 14., 22. in 54. členu Ustave. Očitki očetu, da naj bi otroka puščal na cedilu, so neupravičeni. V konkretnem primeru je nujno, da se določijo vsaj minimalni stiki, brez kaznovanja v primeru neizvedbe stikov.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Problematika (ne)izvrševanja stikov med dečkom in očetom traja že dalj časa. Zadnji stik sta imela poleti 2017. Mnenje sta v postopku podala Center za socialno delo in sodno postavljena izvedenka C. C. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo s 24. 11. 2017 določilo začasne stike pod nadzorom vsako drugo sredo po eno uro v prostorih CSD. Ker se ti niso izvrševali (nasprotni udeleženec ni prišel na noben stik, saj stikom pod nadzorom nasprotuje) je sodišče z začasno odredbo z 11. 3. 2020 stike uredilo tako, da ti začasno potekajo vsako drugo nedeljo od 14. do 16.30 ure, ko oče A. A. prevzame na njegovem domu in ga do 16.30 ure vrne. Po ugovoru nasprotnega udeleženca je sodišče stike delno spremenilo, in sicer je spremenilo mesto prevzema in ga določilo na parkirišču pred stavbo naslova, kjer deček z materjo stanuje. Tudi po tej začasni odredbi ni bil izvršen noben stik. Z izpodbijanim sklepom je nato prvostopenjsko sodišče stike med dečkom in očetom ukinilo. Odločitev je oprlo na mnenje izvedenke, ki jo je med postopkom postavilo, in dejstvo, da od poletja 2017 ni bil izvršen noben stik, nasprotni udeleženec pa med postopkom ni pokazal resne angažiranosti za stike s sinom.

6. V obravnavanem primeru je podana paradoksalna situacija, ko si deček stikov z očetom želi (tako izhaja iz izvedenskega mnenja sodno postavljene izvedenke C. C., pred tem so to zaznali na Centru za socialno delo). Tudi nasprotni udeleženec trdi, da si želi stikov s sinom in se pritožuje zoper ukinitev stikov. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi bili A. A. redni stiki z očetom v največjo korist, popolna ukinitev stikov z njim pa v škodo, saj bi deček to razumel kot poraz. Vse to so razlogi, ki utemeljujejo ohranitev stikov med dečkom in očetom.

7. Vendar je treba upoštevati specifiko (ne)izvrševanja stikov v celoti, kot tudi izvedensko mnenje v celoti. Iz mnenja tako izhaja (tudi), da bi bilo kakršnokoli pogojevanje stikov med dečkom in očetom za A. A. ogrožujoče. Za njegovo samopodobo in samospoštovanje ni dobro, če stik pričakuje, očeta pa nato ni. Tudi če bi se očeta na stik sililo, to ne bi bil pristen in ustrezen stik, kot ga A. A. potrebuje. Zato je prvostopenjsko sodišče, da bi dečku prihranilo nadaljnja razočaranja in škodo1, stike popolnoma ukinilo. Ocenilo je, da je to v otrokovo največjo korist. Tako odločitev pa po oceni pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec utemeljeno izpodbija.

8. Ob ugotovitvi, da si A. A. stikov z očetom želi, da bližino z njim pogreša in da očeta potrebuje in da bi mu bili v največjo korist redni in dejavni stiki z njim, je (le) vprašanje, kakšni stiki naj se določijo. Popolna ukinitev stikov je tako po mnenju izvedenke kot tudi po oceni pritožbenega sodišča dečku prej v škodo, kot v korist. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da bi deček to razumel kot poraz. Obenem je treba upoštevati tudi, da pogojevanje stikov ni v korist otroka.

9. Izvedenka je za oceno koristnosti oziroma smiselnosti stikov kot odločilen dejavnik označila zanesljivost in predvidljivost stikov, česar pa v danem trenutku ni mogoče zagotoviti. Kljub temu, da je sodišče že večkrat skušalo urediti stike med očetom in sinom, se stiki med njima že več let ne izvršujejo (si jih pa želita). Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec išče izgovore, zakaj se stiki ne bi mogli izvesti2 in ne izvede ničesar, da bi se stiki dejansko izvedli. Ne glede na to pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da koristnost stikov pretehta nad dokončno ukinitvijo stikov in ponudi nasprotnemu udeležencu še zadnjo možnost za stike s sinom ter določilo stike tako, da ti potekajo po dogovoru med njima.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da nasprotni udeleženec (že) ima sinovo telefonsko številko, saj mu jo je (že) posredovala predlagateljica. Kontakt med njima se torej lahko vzpostavi, na nasprotnem udeležencu pa je, da kot roditelj ravna odgovorno, in z aktivnim ravnanjem za vzpostavitev stikov to stori.

11. Stiki tako niso vnaprej določeni in ne vzbujajo (novega) pričakovanja pri A. A., saj nasprotni udeleženec z njegovo telefonsko številko že razpolaga in lahko vzpostavi kontakt med njima. Za začetek morda z SMS sporočilom.

12. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

13. Sodišče je odločilo o stroških po prostem preudarku. Ker je tekel postopek v korist mld. otroka, je prav, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

1 Po mnenju izvedenke bi vsako nadaljnje neizpolnjeno pričakovanje stika pri A. A. lahko povzročilo hudo travmo, da bi bila njegova samopodoba in samospoštovanje tako porušena, da bi postala dečkova energija destruktivna in tudi samoogrožujoče usmerjena. 2 Nasprotni udeleženec nasprotuje stikom pod nadzorom, ker da niso sproščeni; stike brez nadzora pa zavrača, ker naj bi bil zaradi preteklih dogodkov s strani predlagateljice ogrožen, stiki pa naj zaradi daljše prekinitve ne bi mogli steči.