Videonadzor na delovnem mestu

Datum

04.03.2025

Številka

Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.

07121-1/2025/280

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 13.2.2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora na delovnem mestu s strani delodajalca. Zanima vas ureditev takšnega videonadzora in njegova skladnost s Splošno uredbo in pogoji, za njegovo zakonito izvajanje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Več o podaji prijave je na voljo na povezavi https://www.ip-rs.si/zakonodaja/prijava-po-zakonu-o-zaščiti-prijaviteljev/.

1.Za videonadzor šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

2.Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2. Obdelava osebnih podatkov v okviru videonadzora ne sme biti zgolj koristna, temveč nujno potrebna, tega pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Prepovedano je snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela (razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2). Pomembno je, da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo.

3.V kolikor menite, da vaš delodajalec nezakonito izvaja videonadzora oziroma krši varstvo osebnih podatkov, lahko v zvezi z domnevnimi kršitvami podate prijavo Informacijskemu pooblaščencu.

4.Prijavitelje kršitev, zaznanih v delovnem okolju, ščiti Zakon o zaščiti prijaviteljev. Prijavo lahko podate tudi anonimno.

Iz zaprosila za mnenja izhaja, da za nekatera področja IP ni pristojen in vam zato svetujemo, da se glede drugih vprašanj iz delovnega razmerja obrnete na Inšpektorat za delo. Tudi v postopkih Inšpektorata za delo lahko oddate prijavo anonimno in vas ščiti Zakon o zaščiti prijaviteljev.

Obrazložitev:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora je vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru torej na delodajalcu), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali ravnanje delodajalca predstavlja kršitev, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

Za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

Videonadzor znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) ureja 78. člen ZVOP-2, ki določa, da se ta lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Lepo vas pozdravljamo.

Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej naštete interese (praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti), taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa), temveč nujno potrebna. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. Tretji odstavek 78. člena ZVOP-2 določa, da je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Pomembno pa je poudariti, da ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetkov delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Osebam, ki niso pooblaščene za izvajanje namenov videonadzora (npr. varovanje), ni dopustno omogočiti dostopa do kakršnega koli prenosa žive slike ali do posnetkov preko mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ipd.

Razlogi za izvajanje videonadzora morajo biti ustrezno dokumentirani, utemeljeni in konkretizirani, upravljavec pa mora izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2 (npr. glede obvestila o videonadzoru, varnosti osebnih podatkov, obveščanja posameznikov, vodenja evidenc dejavnosti obdelave in dnevnika obdelave), upoštevaje vsa načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe.

V zvezi z obdelavami osebnih podatkov mora upravljalec voditi evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe. Kot smo pojasnili v mnenju št. 07121-1/2023/318 z dne 7. 3. 2023, je evidenca dejavnosti obdelave širši dokument, ki zagotavlja celovit pregled nad dejavnostmi obdelave osebnih podatkov na strani tistega, ki obdeluje osebne podatke, medtem ko je dnevnik obdelave orodje, ki se uporablja v realnem času za spremljanje določenih dejavnosti obdelave.

dr. Jelena Virant Burnik,

ZVOP-2 glede izvajanja videonadzora na delovnem mestu v petem odstavku 78. člena izrecno določa, da morajo biti zaposleni pred začetkom izvajanja videonadzora o tem pisno obveščeni, delodajalec pa se mora predhodno posvetovati tudi z reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Ne zadošča, da se zaposlene o videonadzoru obvesti z objavo obvestila, temveč morajo biti pisno obveščeni o tem, da se bo na delovnem mestu izvajal videonadzor še pred njegovo uvedbo.

Posameznik lahko za razjasnitev dejanskega stanja zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, oz. pod določenimi pogoji lahko zahteva tudi popravek, omejitev obdelave oz. izbris svojih nezakonito obdelovanih podatkov (15. do 18. člen Splošne uredbe). Zahtevo za izbris osebnih podatkov ali pritožbo zaradi kršitve pravice do izbrisa osebnih podatkov lahko posameznik poda upravljalcu na ustreznem obrazcu. Splošna uredba nudi posamezniku pod določenimi pogoji tudi pravico do ugovora obdelavi, ki poteka na podlagi točk (e) ali (f) člena prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (21. člen Splošne uredbe).

Več usmeritev glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Odgovore na morebitna druga vprašanja lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, ki so dosegljiva s pomočjo iskalnikov na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/ (z izborom ustrezne kategorije, npr. Video in avdio nadzor, Delovna razmerja, Pravice posameznika).

Pojasnjujemo, da lahko v primeru suma, da se videonadzor ne izvaja zakonito oziroma da gre pri vašem delodajalcu za kršitev varstva osebnih podatkov, podate prijavo Informacijskemu pooblaščencu, pri čemer si lahko pomagate s sledečim obrazcem: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.ip-rs.si%2Ffileadmin%2Fuser_upload%2Fdoc%2Fobrazci%2FZVOP%2FEnotni%2520obrazec.docx&wdOrigin=BROWSELINK.

informacijska pooblaščenka

Zakon o zaščiti prijaviteljev ureja področje prijave in obravnave kršitev, zaznanih v delovnem okolju, in zaščito prijaviteljev v primeru povračilnih ukrepov delodajalca. Zakon uvaja sistem vzpostavitve notranjih in zunanjih poti za prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, za katere so posamezniki izvedeli v okviru svojega delovnega okolja, ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečitev ali odpravo povračilnih ukrepov, ki so jih prijavitelji deležni zaradi podane prijave. IP bo kot organ za zunanjo prijavo obravnaval prijavo prijavitelja po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. IP obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.

Identiteta prijavitelja ne sme biti razkrita brez njegovega izrecnega soglasja, prepoved razkritja pa velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.

Poleg zaščite identitete prijavitelja, se prijavitelja ščiti tudi pred povračilnimi ukrepi. Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi.