Jedro

Izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za samostojno vodenje predmetne zadeve po vsebini predstavlja odločitev o združitvi oziroma razločitvi postopka in gre torej za odločbo, ki se nanaša na vodstvo postopka, oziroma za sklep procesnega vodstva. Zoper take sklepe pa glede na izrecno določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za samostojno vodenje izvršbe s prodajo nepremičnine z ID znakom X 1 v predmetni izvršilni zadevi.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik, ki predlaga njegovo razveljavitev in priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede na naravo odločitve višje sodišče pritožbenih navedb podrobneje ne povzema.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je 15. 2. 2022 na upnikov predlog izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu v zadevi P 612/2009 dne 25. 3. 2010) zaradi izterjave že zapadlih preživnin v skupnem znesku 3.215,55 EUR s pripadki. Izvršbo je dovolilo na nepremičnino z ID znakom X 1, last dolžnika do 3/8. Dolžnik ugovora ni vložil, zato je sklep o izvršbi 15. 3. 2022 postal pravnomočen.

7. Dolžnik je 16. 3. 2022 vložil vlogo, s katero je zahteval, da naj sodišče predmetne zadeve ne priključi k vodilni zadevi I 4058/2017 s pristopi, temveč naj jo vodi samostojno, saj bi bil v nasprotnem dolžnik oškodovan v svojem premoženju, ker bi se ponovile nepravilnosti v smislu nepravilne ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero se izvršba vodi tudi v predmetni zadevi. Obširno je pojasnil, do kakšnih nepravilnosti pri oceni vrednosti sporne nepremičnine je prišlo v vodilni zadevi, in zahteval, da naj sodišče ob ločeni obravnavi predmetne zadeve vrednost nepremičnine ponovno oceni, tokrat pravilno.

8. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za samostojno vodenje izvršbe v tej zadevi zavrnilo. Pojasnilo je, da ZIZ v 171. členu določa, da sodišče po zaznambi sklepa o izvršbi ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pa pristopi k že začeti izvršbi. Ob taki izrecni zakonski določbi sodišče torej ne more in ne sme dovoliti ločene prodaje nepremičnine v drugem sodnem postopku. Sodišče je nadalje še pojasnilo, da se dolžnik glede ugotovljene vrednosti nepremičnine sklicuje na dejstva in dokaze, ki bi jih moral uveljavljati že v vodilni zadevi, v kateri je bil sklep o ugotovitvi vrednosti z dne 11. 8. 2021 potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1462/2021 z dne 20. 10. 2021, zato bi morebitna odločitev, da se prodaja iste nepremičnine v tej zadevi vodi ločeno (v kolikor bi bilo to zakonsko dopustno), pomenila tudi obid pravnomočne sodne odločbe in bi sodišče predlog tudi iz tega razloga zavrnilo.

9. Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev o zavrnitvi predloga za samostojno vodenje predmetne zadeve po vsebini predstavlja odločitev o združitvi oziroma razločitvi postopka (prim. 8. točka prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in gre torej za odločbo, ki se nanaša na vodstvo postopka, oziroma za sklep procesnega vodstva. Zoper take sklepe glede na izrecno določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pritožbe1, zato je dolžnikova pritožba nedovoljena (in to ne glede na napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu, saj na ta način ni mogoče obiti kogentne zakonske določbe o nedovoljenosti pritožbe in s tem stranki podeliti več pravic, kot ji jih daje zakon2).

10. Po pojasnjenem je višje sodišče dolžnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne da bi na pritožbene navedbe vsebinsko odgovarjalo.

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. npr. VSL Sklep II Cp 891/2022 z dne 26. 8. 2022, VDSS Sodba Pdp 516/2019 z dne 18. 7. 2019, VSL Sklep III Ip 2477/2018 z dne 5. 12. 2018, VSL sklep IV Cp 2332/2016 z dne 8. 12. 2016... 2 Prim. VSL Sklep I Cp 581/2021 z dne 28. 4. 2021, VSK Sklep Cpg 245/2017 z dne 27. 12. 2017, VSL sklep II Cp 117/2015 z dne 10. 2. 2015, VSL sklep II Cp 1838/2016 z dne 15. 9. 2016...