Jedro

Z opustitvijo izdelave poročila po določbi 65. čl. ZDen ministrstvo ni kršilo pravil postopka, saj izdelava poročila ni obvezna za ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji, s posredovanjem dopisa z dne 3. 9. 2007 pa je bila tožniku tudi dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Je pa organ prezrl vsebino zahtevka tožnika, ki je uveljavljal tudi upravičenje po določbi 12. čl. ZDen, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kulturo, št. ... z dne 14. 9. 2007, odpravi ter zadeva vrne temu ministrstvu v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravni organ je z odločbo, št. ... z dne 14. 9. 2007, zavrnil zahtevo tožnika za denacionalizacijo dela stavbe ... trg 11 (... ulica 3), A., v času nacionalizacije parcela št. 110, vl. št. 5, k.o. B., po sedanjem stanju parcela št. 1558, k.o. C., nacionaliziranega A.A. in B.B.. V obrazložitvi je organ navedel, da je tožnik vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, zaplenjenega njegovima staršema A.A. in B.B. na podlagi Odloka Avnoja z dne 21. 11. 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last, ki je naveden kot temelj za denacionalizacijo v 20. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu: ZDen). Ker prejšnja lastnika zahtevanega premoženja nista bila vpisana v državljansko knjigo A., je upravni organ zaprosil pristojni organ za izdajo ugotovitvene odločbe po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen. V ponovljenem postopku je Upravna enota A. izdala odločbo, s katero je ponovno ugotovila, da se A.A. in B.B. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, od 28. 8. 1945 nista štela za jugoslovanska državljana. Zoper navedeno odločbo je bila vložena pritožba, ki jo je drugostopni organ zavrnil, nato pa je bil sprožen tudi upravni spor. Upravno sodišče je tožbo s sodbo z dne 15. 9. 2004 zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča. Sodba Upravnega sodišča je postala pravnomočna 1. 1. 2007. Ker tako prejšnja lastnika ne izpolnjujeta pogoja jugoslovanskega državljanstva po določbi 9. člena ZDen, je upravni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo, pri čemer pa je pred izdajo odločbe z dopisom z dne 3. 9. 2007 o tem obvestil tudi pooblaščenca tožnika.

Tožnik je vložil tožbo iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter absolutne bistvene kršitve pravil postopka. V tožbi je navedel, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je Vrhovno sodišče RS s sodbo, opr. št. ... z dne 23. 8. 2007, zavrnilo zahtevo za revizijo, s čimer je bilo pravnomočno odločeno o vprašanju, ali razlaščenca izpolnjujeta pogoje po določbi 1. odstavka 9. člena ZDen. ZDen pa poleg materialnopravnih določb vsebuje tudi določbe o vodenju postopka in načinu izvajanja dokazov. ZDen tako v določbi 65. člena nalaga upravnemu organu, da pred izdajo odločbe o denacionalizaciji komisija pripravi po končanem ugotovitvenem postopku poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve in ga vroči strankam, stranke pa lahko v 15 dneh po prejemu poročila predlagajo spremembo ali njegovo dopolnitev. Tako tudi komentar ZDen. Upravni organ pred izdajo odločbe tega poročila ni izdelal in ga tudi ni poslal strankam v opredelitev, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka, ki je tudi vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik je dedič prvega dednega reda razlaščencev in ima zato pravico na podlagi 12. člena ZDen vstopiti na mesto razlaščencev, kar je predlagal že v svojem zahtevku za denacionalizacijo v točki I/B, ko je navedel sebe kot upravičenca v smislu določbe 12. člena ZDen. Če bi organ pred izdajo odločbe izdal poročilo po določbi 65. člena ZDen, bi ga tožnik lahko na to opozoril in predlagal, da se v nadaljevanju postopka smatra njega kot upravičenca. Neizdelavo poročila kot kršitev, zaradi katere je treba odločbo odpraviti, pa je v svoji sodbi, opr. št. ... z dne 17. 11. 1993, potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS. Zato je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odpravi odločbo, toženki pa naloži plačilo stroškov v roku 15 dni.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa v danem roku posredovala vso spisno dokumentacijo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno postopanje upravnega organa v postopku denacionalizacije za vračilo premoženja bivših lastnikov A.A. in B.B..

ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 65/98, 76/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US, 54-I/02 - odl. US in 18/05 - odl. US) v svojih določbah poleg materialnopravnih pogojev, pod katerimi je denacionalizacija sploh mogoča, ter pogojev, od katerih je odvisna odločitev o načinu denacionalizacije, v določenem obsegu predpisuje tudi postopanje organa pri reševanju zahtev za denacionalizacijo. Tako se po določbi 1. odstavka 65. člena ZDen v postopku za denacionalizacijo, v katerem se predhodno izvede poseben ugotovitveni postopek, ugotovijo vsa dejstva in okoliščine, pomembna za odločanje v zadevi. Ugotovitveni postopek vodi oseba, ki jo pooblasti predstojnik upravnega organa, ali pa član komisije iz določbe 2. odstavka 54. člena tega zakona. Komisija iz določbe 2. odstavka 54. člena tega zakona pripravi po končanem ugotovitvenem postopku poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve (določba 2. odstavka 65. člena), ki se vroči strankam z osebno vročitvijo, stranke pa lahko v petnajstih dneh po prejemu poročila predlagajo spremembo oziroma dopolnitev poročila oziroma dopolnitev ugotovitvenega postopka. Na predloge strank organ prve stopnje ni vezan (določba 3. odstavka 65. člena).

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je upravni organ po ugotovitvi, da se bivša lastnika A.A. in B.B. po relevantnih predpisih od 28. 8. 1945 nista štela za jugoslovanska državljana, zavrnil zahtevo tožnika za denacionalizacijo. Pred izdajo izpodbijane odločbe je upravni organ posredoval pooblaščencu tožnika dopis z dne 3. 9. 2007, ki ga je pooblaščenec nedvomno prejel, s katerim je tožnika seznanil, da bo glede na neizpolnjen pogoj jugoslovanskega državljanstva bivših lastnikov zahtevanega premoženja, zahtevo za denacionalizacijo zavrnil. Tožnik ugovarja, da je upravni organ z opustitvijo izdelave poročila in njegove vročitve strankam postopka po določbi 65. člena ZDen zagrešil absolutno bistveno kršitev postopka, s čimer pa se sodišče ne strinja, saj to ne izhaja iz zgoraj citiranih materialnopravnih določb oziroma natančneje določbe 2. odstavka 65. člena ZDen. Po zadnje navedeni določbi je priprava poročila obvezna v postopkih denacionalizacije, ki jih vodijo upravne enote. To potrjuje tudi določba 2. odstavka 54. člena ZDen, po kateri načelniki upravnih enot ustanovijo strokovne komisije ter imenujejo njihove člane. Namen zakonodajalca v zvezi z ustanovitvijo posebnih komisij je bila glede na precej oziroma zelo zahtevne denacionalizacijske zadeve, tako v dejanskem kot v pravnem pogledu, da komisije, sestavljene po tem zakonu, pomagajo organom odločanja na upravnih enotah. Ker pa priprava poročila ni obvezna za ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji, torej v primerih, kot je obravnavani postopek, upravni organ s tem ni kršil pravil postopka; tožniku pa je pred izdajo odločbe tudi poslal dopis z dne 3. 9. 2007, s katerim je bila tožniku dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo, in s čimer je bilo zadoščeno načelu zaslišanja stranke po določbi 8. člena ZUP/86 in določbi 143. člena ZUP/86. Vendar pa tožnik utemeljeno ugovarja, da je upravni organ prezrl, da je tožnik v zahtevi za denacionalizacijo pod točko I/B navedel svoje podatke v rubriki za upravičenca v smislu določb 11. in 12. člena ZDen, iz česar bi se dalo sklepati, da je tožnik vložil zahtevo za denacionalizacijo tudi kot upravičenec iz določbe 12. člena ZDen. Po določbi 12. člena ZDen je namreč upravičenec zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz določbe 1. odstavka 9. člena tega zakona, če fizična oseba iz določbe 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu. Upravni organ bi zato moral tožnika pozvati, da se izjavi, ali vztraja pri tako postavljeni zahtevi in glede na odgovor tožnika ustrezno nadaljevati postopek. Ker je upravni organ s takšnim postopanjem kršil pravila postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (določba 2. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), je sodišče tožbi ugodilo, odpravilo akt upravnega organa na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v smislu določb 3. in 4. odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ razjasni, ali tožnik vztraja pri postavljenem zahtevku pod točko I/B, izpelje ugotovitveni postopek in o stvari ponovno odloči glede na rezultat ugotovitvenega postopka.

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v določbi 2. odstavka 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR.