Jedro

Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave stroškov postopka na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3870/2004 z dne 9. 10. 2005, ker tožnica že z vrednostjo nepremičnega premoženja presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica se v tožbi ne strinja z zavrnitvijo njene prošnje zaradi upoštevanja vrednosti premoženja, ki predstavlja hišo. Zatrjuje, da to ni stanovanjska hiša, temveč je gospodarsko poslopje (štala-hlev, klet, drvarnica, garaža) s stanovanjem. Garaža in drvarnica sta bili zgrajeni leta 1987 z lokacijsko dokumentacijo. Ker pa se je steber na zadnji strani pogrezal, je družina A. to stran pozidala in je tako nastalo stanovanje. Za gradnjo je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tu se je naselila vnukinja, ki se je morala izseliti, ker je stavba sama delno njihova. Meni, da cena stavbe ni pravilna, je previsoka, saj gospodarskega poslopja ne izkorišča, ker ne kmetuje. Živi sama, poleg nizke pokojnine je dobivala še malo najemnine. Prodala je premičnine. Hiše ... ne more prodati, ker je solastnica, kljub temu, da je hiša vpisana nanjo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni položaj prosilca in druge pogoje, določene s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena); do dodelitve brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena) in če dodelitev upravičujejo okoliščine in dejstva v zadevi, v kateri prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 24. člena). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata biti izpolnjena oba pogoja. V obravnavanem primeru je sporno izpolnjevanje finančnega pogoja.

ZBPP v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28, 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (14. člen ZBPP). Ker so bile navedene določbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) razveljavljene, je pri ugotavljanju premoženja treba uporabiti določbo II. poglavja ZSVarRPre, ki ureja denarno socialno pomoč. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 se brezplačna pravna pomoč v letu 2012 ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po določbah ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Po presoji sodišča je organ za BPP na podlagi dokazov pravilno presodil finančni pogoj. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe v ..., v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski (poleg gospodarskih prostorov), navaja tudi sama. Kolikor gospodarskega dela ne izkorišča, ker ne kmetuje, to ne vpliva na vrednost stavbe. Drugih dejstev in dokazov, ki bi izkazovali drugačno vrednost, ni navedla. Uspeti tudi ne more z ugovorom, da je solastnica, saj sama navaja, da je hiša vpisana nanjo. Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Glede na vrednost je pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12, ki ga tožnica ne bi smela preseči, da bi bila upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je pomembno njeno celotno finančno stanje. Glede na navedeno je organ za BPP pravilno odločil, ko je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.