Jedro

Iz podatkov v listinah upravnega spisa in obrazložitve odločbe izhaja, da je v konkretnem primeru predlog za odložitev šolanja podala šolska zdravnica pediatrinja. Navedeni predloga tožnikoma ni bil vročen, prav tako kot tudi ne mnenje strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo, kot tudi ne zapisnik sestanka strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo, na katerih v dejanskem pogledu temelji izpodbijana prvostopna odločba, na kar utemeljeno opozarjata tožnika v tožbi. ZOsn v 60.a členu namreč določa, da se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, med drugim uporabljajo tudi v postopkih v zvezi z vpisom, za kar gre v obravnavani sporni zadevi. Ker tožnikoma v postopku pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Osnovne šole B. št. 185/10-R z dne 12. 5. 2010 odpravi ter se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, kar skupaj znaša 420,00 EUR, v 15-ih dneh, po poteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ na podlagi 46. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn, Uradni list RS, št. 81/06 in 102/07) odločil, da za eno leto odloži šolanje A.A., rojeni ... 8. 2004. V obrazložitvi je navedel, da je na podlagi 2. odstavka 60.b člena ZOsn ravnatelj Osnovne šole B. imenoval komisijo, v sestavi katere so sodelovale šolska zdravnica, vzgojiteljice in vzgojiteljice v potujočem vrtcu ter učiteljice in socialna delavka, ki jih poimensko našteva. Dalje navaja, da je šolska zdravnica komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo podala predlog za odložitev šolanja A.A. ter v predlogu navedla, da bi deklica zaradi težav v grobi in fini motoriki v enem letu napredovala in bolj dozorela za šolo. V potujočem vrtcu ima težave pri usmerjenih in neusmerjenih zaposlitvah. V skupini je le opazovalka, kljub vzpodbudam se v usmerjene in neusmerjene zaposlitve ne zna vključiti. Težave so tudi na sprehodih, ker je njena hoja počasna. Ne kontrolira še opravljanja male potrebe. Komisija je ugotovila, da A.A. še ni pripravljena za vstop v prvi razred in je ravnatelju šole predlagala, da ji šolanje odloži za eno leto, priporočila je tudi vključitev v vsakodnevni program vrtca. V obrazložitvi nadalje prvostopni organ navaja, da je na podlagi predloga komisije odločil, da se A.A. odloži šolanje za eno leto ter da se ji zagotovi mesto v vrtcu C. Pritožbo obeh tožnikov zoper navedeno prvostopno odločbo je zavrnila pritožbena komisija Osnovne šole B. ob sklicevanju na določila 60.b člena ZOsn, ki ga v svoji obrazložitvi povzema. Nadalje navaja, da se je seznanila z vso dokumentacijo v zvezi z odložitvijo šolanja za mladoletno A.A. ter vpogledala predlog ravnatelju za odložitev šolanja, mnenje strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo, predlog za odložitev šolanja dr. C.C., zapisnik sestanka strokovne komisije z dne 11. 5. 2010 ter ostalo dokumentacijo. Dalje navaja, da se postopek ugotavljanja pogojev glede odložitve šolanja začne ne glede na to, ali starši otroka vložijo takšen predlog ali ne, zato pritožbo v tem delu ocenjuje kot neutemeljeno. Kot neutemeljene zavrača tudi nadaljnje pritožbene navedbe, ker so pavšalne in nimajo dejanske opore v dokazilih, ki so bili izvedeni v postopku. Ocenjuje, da izpodbijana odločba ravnatelja nima pomanjkljivosti, ki bi narekovale izdajo spremenjene odločbe, saj prvostopna odločba vsebuje vse potrebne elemente za takšno odločitev na podlagi ZOsn. Dalje navaja, da pritožnika uveljavljata vse pritožbene razloge, vendar le-teh konkretneje ne navajata, pač pa se delno spuščata v oceno dejanskega stanja, ki pa je po mnenju drugostopnega organa prepričljivo ugotovljeno na podlagi izvedenih dokazov in listin. Glede pritožbenih navedb o številu članov komisije ugotavlja, da pritožba ne navaja, kaj naj bi to za sam postopek pomenilo. Navedena komisija je imela zadostno število članov, saj jo je sestavljal šolski zdravnik, svetovalni delavec in učitelj, kar pomeni, da so komisijo sestavljali strokovnjaki oziroma osebe, za katere zakon določa, da morajo biti člani komisije. Prav tako zavrača pritožbene navedbe, da starša v postopku nista mogla sodelovati. Ob tem izpostavlja, da Zakon o osnovni šoli tega niti ne predvideva niti ne zahteva, starša pa sta bila vključena že v sam postopek vpisa mladoletne A.A. v prvi razred. Ker so strokovne službe ugotovile, da bi bilo smotrno z njenim šolanjem počakati še eno leto, so o tem obvestile tudi ravnatelja, ki je o zadevi nato odločil. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbene ugovore nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Med drugim navajata, da tožnika nista soglašala s predlogom komisije, ki je ravnatelju predlagala, naj odloži šolanje njune hčerke A.A. za eno leto, niti z odločitvijo ravnatelja. Izpostavljata, da večina članov komisije, ki je navedena v izpodbijani odločbi, ni imela nikakršnega kontakta z njuno hčerko A.A., ki je v času od oktobra 2009 do aprila 2010 obiskovala potujoči vrtec v ..., tako da sta bila z njo v stiku le D.D. in pripravnica E.E., ki pa sta jo vedno pohvalili, da z njo ni nobenih problemov in da se je takoj vključila v skupino. Tožnikoma ni nikoli nihče omenil, da bi z njo imeli kakršnekoli probleme. Ob njenem prvem obisku vrtca sta bila z njo ves čas in sta tudi sama videla, da se je takoj vključila v skupino ter aktivnosti, ki jih je organizirala vzgojiteljica. Njuna hčerka je vedno rada hodila v vrtec in se zelo veseli tudi vstopa v prvi razred ter komaj čaka, da se bo pričela šola. Navajata še, da brez problema šteje do deset in podobno, tako da so neresnične navedbe komisije, da je v skupini le opazovalka in da se ne zna vključiti. Ob vpisu v šolo je bila navzoča F.F., medtem ko je članica komisije G.G., ki s hčerko tožnikov A.A. ni bila v nobenem kontaktu. Nadalje navajata, da tudi na zdravniških pregledih ni bilo nikoli nobenih problemov, zdravnica pa jo je pri pregledu pohvalila, šele ob koncu pregleda, ko je vpogledala A.A. karton, na katerem se polovica podatkov nanaša na sina H.H., ki je star tri leta, se je zdravnici zdelo, bi bilo za A.A. bolje, če bi začela obiskovati prvi razred leto dni kasneje. Siceršnja A.A. zdravnica pa je spomladi leta 2010, to je bilo v času, ko je potekal pregled pri dr. Č.Č., izrecno potrdila, da je z A.A. vse v redu, pri čemer tožnika izpostavljata, da je njej kot osebni zdravnici poznano A.A. zdravstveno stanje. Tožnika menita, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe nepravilen že zaradi sestave komisije, ki je v konkretnem primeru štela kar 8 članov, čeprav jo sicer sestavljajo le šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj. Izpostavljata, da pred odločitvijo ravnatelja o odložitvi šolanja tožnika nista bila vključena in v postopku nista mogla sodelovati niti podati svojih predlogov. Ker tožnika nista podala nikakršnega predloga za odložitev začetka šolanja sta bila nad izpodbijano odločitvijo ravnatelja popolnoma presenečena. Nadalje tožnika menita, da bi moral pripravljenost njune hčerke za vstop v šolo obvezno preveriti šolski psiholog, vendar pa njuna hčerka pri šolskem psihologu ni opravljala nobenih testov, kar prav tako štejeta med nepravilnosti pri izdaji prvostopne odločbe. Nadalje kot nepravilnost navajata okoliščino, da starša o ugotovitvah komisije nista bila obveščena, pač pa sta prejela zgolj izpodbijano odločbo ravnatelja z dne 12. 5. 2010, tako da se nista mogla opredeliti do navedb komisije, čeprav bi jih morala prejeti oziroma biti seznanjena, na kakšni podlagi in na podlagi katerih ugotovitev oziroma izvidov je komisija podala predlog, da se šolanje njune hčerke A.A. odloži za eno leto. Nadalje izpostavljata, da v uvodu izpodbijane odločbe z dne 17. 6. 2010 ni navedena pravna podlaga (zakonska osnova za njeno izdajo), medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je komisija odločila na podlagi predloga za odložitev šolanja in mnenja strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo ter predloga dr. Č.Č. za odložitev šolanja in zapisnika sestanka strokovne komisije z dne 11. 5. 2010 ter ostale dokumentacije, medtem ko starša nista bila seznanjena z ničemer, kar je navedeno kot podlaga za odločanje, čeprav bi morala biti z vsem tem seznanjena, zato tudi ne moreta podati konkretnih pripomb, razen tistih, ki sta jih navedla že v pritožbi, saj nista prejela ničesar, nobenih izvidov niti mnenja, niti nobenih ugotovitev. V tožbi poudarjata, da sta dovolj konkretno navedla in utemeljila vse pritožbene razloge zoper izpodbijano prvostopno odločbo, vendar drugostopna odločba navaja, da njune navedbe niso konkretne, čeprav sta jih tožnika dovolj konkretno navedla in utemeljila. Kot nepravilno označujeta tudi navedbo v drugostopni odločbi, da Zakon o osnovni šoli niti ne predvideva niti ne zahteva, da bi bila starša vključena v postopek, saj to ZOsn izrecno navaja v 46. členu, pa tudi v 66.a členu, ki določa, da se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku tudi za postopek v zvezi z odložitvijo šolanja. Prav Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) pa vsebuje natančne določbe o sodelovanju strank v postopku. Sodišču zato predlagata, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Hkrati zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno, ker meni, da je bil postopek v zvezi z odložitvijo šolanja mladoletne A.A. izpeljan pravilno v skladu z določbami Zakona o osnovni šoli in da niso bila kršena pravila postopka ter da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Navaja še, da je v predmetni zadevi bila imenovana skupina strokovnjakov, ki so v skladu s pravili stroke ocenili pripravljenost mladoletne A.A. za vstop v prvi razred osnovne šole, kar izhaja iz predloženih upravnih spisov, pri čemer gre za strokovnjake z izkušnjami, vsak s svojega področja. Pri svoji odločitvi je navedena komisija upoštevala mnenje specialistke pediatrije dr. Č.Č., ki je po pregledu mld. A.A. pred vstopom v šolo dne 30. 3. 2010 ugotovila, da bi deklica zaradi težav v grobi in fini motoriki v enem letu dodatno napredovala in še bolj dozorela za šolo, zato je svetovala odložitev šolanja in vključitev v redni, vsakodnevni vrtec. Nadalje navaja, da je drugostopni organ odločbo izdal v skladu z določili Zakona o osnovni šoli, pri čemer navaja, da ne držijo navedbe tožeče stranke o tem, da zakon v 46. členu izrecno navaja udeležbo staršev v postopku, v konkretnem primeru pa je bilo šolanje odloženo na podlagi mnenja strokovne komisije, ki se je oprla predvsem na mnenje specialista prediatrije. Tako prvostopni kot drugostopni organ sta v celoti delovala v korist otroka, saj bi se v primeru vstopa v šolo zaradi zaostanka mladoletna A.A. tako pri delu kot pri druženju z vrstniki lahko počutila zapostavljeno, kar bi jo še dodatno zavrlo v razvoju, kar izhaja iz ocene vzgojiteljice iz potujočega vrtca, ki jo je podala tudi v zapisniku sestanka strokovne komisije. V zvezi s tem je specialistka pediatrije poudarila, da bi v dodatnem letu mld. A.A. napredovala in še bolj dozorela za šolo, kar bi jo lahko v skupini, h kateri bi se priključila v naslednjem šolskem letu, še dodatno motiviralo.

Tožnika v pripravljalni vlogi z dne 21. 9. 2010 vztraja pri svojih navedbah v tožbi, dodatno pa v zvezi z odgovorom na tožbo še navajata, da ne soglašata z ugotovitvami dr. Č.Č., da naj bi njuna hči A.A. imela težave v grobi in fini motoriki, pri čemer je njena osebna zdravnica dr. I.I. pri pregledu, opravljenem spomladi 2010, ugotovila, da je z njuno hčerko A.A. vse v redu, imenovana pa jo kot njena osebna zdravnica pozna bolje, kot dr. Č.Č., ki jo je videla le enkrat. Nadalje tožnika menita, da prvostopni in drugostopni organ nista delovala v celoti v korist otroka, ki se je zelo veselil, da bo s 1. septembrom pričel obiskovati prvi razred, odložitev začetka šolanja pa jo je zelo prizadela, prav tako tudi njene starše, zato tožnika vztrajata pri tožbenem zahtevku.

K točki 1: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet spora uvodoma navedena izpodbijana odločba o odložitvi šolanja za eno leto A.A., rojeni ... 8. 2004, ki jo je na podlagi 46. člena ZOsn izdal ravnatelj tožene stranke. Po določbi 1. odstavka 46. člena ZOsn se lahko ob vpisu otroka v osnovno šolo na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Po določbi 2. odstavka 46. člena ZOsn je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno, če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen na vstop v šolo oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba. Iz podatkov v listinah upravnega spisa in obrazložitve izpodbijane prvostopne odločbe izhaja, da je v konkretnem primeru predlog za odložitev šolanja mld. A.A. podala šolska zdravnica pediatrinja dr. Č.Č. ter v predlogu navedla, da bi deklica zaradi težav v grobi in fini motoriki v enem letu napredovala in bolj dozorela za šolo. Vendar navedeni predlog z dne 5. 5. 2010 tožnikoma ni bil vročen, prav tako kot tudi ne mnenje strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo z dne 11. 5. 2010, podano v zvezi s predlogom pediatrinje dr. Č.Č. ravnatelju Osnovne šole B., sedaj tožene stranke, kot tudi ne zapisnik sestanka strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo z dne 11. 5. 2010, na katerih v dejanskem pogledu temelji izpodbijana prvostopna odločba, na kar po presoji sodišča utemeljeno opozarjata tožnika v tožbi. ZOsn v 60.a členu namreč določa, da se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, med drugim uporabljajo tudi v postopkih v zvezi z vpisom, za kar gre v obravnavani sporni zadevi. Zato sodišče ne more slediti stališču tožene stranke v odgovoru na tožbo, da v postopku v zvezi z odložitvijo šolanja mld. A.A. niso bila kršena pravila postopka ob dejstvu, da tožnikoma v postopku pred izdajo uvodoma navedene izpodbijane dokončne prvostopne odločbe ni bila dana možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je po določbi 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP opredeljeno kot bistvena kršitev pravil upravnega postopka. To pa je po določbi 2. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010) eden izmed razlogov, iz katerih se sme upravni akt izpodbijati s tožbo v upravnem sporu in po določbi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tudi razlog, da sodišče tožbi ugodi ter s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi.

Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka (3. točka 1. odstavka 237. člena ZUP), česar ni ob reševanju pritožbe odpravil niti drugostopni organ v skladu z 2. odstavkom 247. člena v povezavi s 1. odstavkom 251. člena ZUP, kljub izrecnemu tožbenemu ugovoru, je tožbi že zaradi tega razloga ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ne da bi se spuščalo v obravnavo ostalih tožbenih ugovorov, ki pa jih bo morala tožena stranka upoštevati v ponovnem postopku v skladu s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče upravni akt odpravi, vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal v ponovni postopek, zadeva pa se s tem vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan. Po določbi 4. odstavka 64. člena ZUS-1 mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30-ih dneh od dneva, ko je dobil sodbo, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

K točki 2: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora, v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki določa, da če je zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR, povečani za 20 % DDV.