Jedro

Bistvo obtožbenega očitka je, da je obdolženi oškodovancu lažnivo zatrjeval, da bo športno opremo dobavil v roku, čeprav je vedel, da opreme v roku ne bo dobavil. Takšen opis pa glede zakonskega znaka goljufivega namena ne zadošča. Obdolžencu se tako ne očita, da je imel že ob sklepanju pogodbe namen, da naročenega blaga sploh nikoli ne bo dobavil, ampak le, da tega ne bo dobavil v roku. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se po uradni dolžnosti izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je zato, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo tujega premoženja kaj storil, s tem da je

7. 12. 2015 na B. cesti v ... v zvezi s klubskim naročilom 50 kompletov opreme ... po ceni 70,00 EUR za komplet, enega kompleta brez bunde in dveh svečanih trenirk, predsedniku NK C., D. D., lažnivo zatrjeval, da bo naročeno blago dobavil v C. do 23. 12. 2015, s čimer je D. D. spravil v zmoto, da mu je verjel, da bo A. A. za NK C. res do navedenega dne dobavil navedeno blago ter mu je zato ob podpisu pogodbe o naročilu z dne 7. 12. 2015 izročil avans v višini 2.600,00 EUR, preostanek kupnine pa se je zavezal plačati ob dobavi opreme, pri tem pa je A. A. vedel, da naročene opreme v roku ne bo dobavil, saj je sam ni imel na zalogi, prav tako pa je pri tujem dobavitelju tudi ni naročil, saj je vedel, da je ob naročilu v tujini potrebno vnaprejšnje plačilo celotne kupnine, nato pa do zapadlosti roka za dobavo opreme niti kasneje slednje NK C. ni izročil, prav tako pa kljub pozivom predstavnikov NK C. prejetega zneska 2.600,00 EUR ni vrnil, saj mu je šlo za to, da si na škodo NK C. pridobi protipravno premoženjsko korist v višini 2.600,00 EUR, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se oškodovanca Nogometni klub C.. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 2.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 12. 2015 dalje do plačila, napoti na pravdo.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Kočevju obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in mu izreklo (pravilno določilo) kazen osem mesecev zapora. Nato je obdolžencu po določbah o steku upoštevajoč kot določene kazen osem mesecev zapora iz te sodbe ter kazen eno leto in šest mesecev zapora, ki je bila obdolžencu izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 15518/2015 z dne 19. 10. 2020, pravnomočno dne 3. 3. 2021, v zvezi s sodbo III K 15518/2015 z dne 17. 2. 2016, pravnomočno 23. 2. 2016, izreklo enotno kazen dve leti in en mesec zapora. V enotno izrečeno zaporno kazen mu je vštelo v celoti prestano kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II Kr 15518/2015 z dne 19. 10. 2020, pravnomočno dne 3. 3. 2021, v zvezi s sodbo III K 15518/2015 z dne 17. 2. 2016, pravnomočno 23. 2. 2016. Pogojne obsodbe izrečene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 59558/2021 z dne 21. 11. 2022, pravnomočno istega dne, mu ni preklicalo. Odločilo je, da je obdolženi dolžan plačati oškodovancu Nogometnemu klubu C. znesek v višini 2.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 12. 2015 dalje do plačila. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov in kršitev temeljnih človekovih pravic s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče oprostilno sodbo, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da v konkretnem delu opisa očitanega dejanja niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Pritožbeno sodišče mora namreč vselej po uradni dolžnosti preizkusiti ali je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), torej tudi ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).

4. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilec mora imeti namen, da si s predmetnim ravnanjem pridobi protipravno premoženjsko korist, pri čemer mora tak namen imeti v trenutku, ko drugega spravi v zmoto.1 Bistvo kaznivega dejanja goljufije je v storilčevem posebej motiviranem ravnanju, ki se kaže v njegovem namenu, da zase ali za koga drugega pridobi protipravno premoženjsko korist z ustvaritvijo zmotne predstave o določenih dejanskih okoliščinah pri oškodovancu ali s puščanjem v zmoti, ki izvira iz kakšnega drugega razloga. Za izvršitev kaznivega dejanja goljufije se poleg naklepa torej zahteva še poseben namen storilca, kar pomeni, da za njegovo izvršitev zadošča le obarvani naklep (dolus coloratus), ki mora biti podan že ob sklenitvi posla oziroma pravnega razmerja.2

5. Pritožbeno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v obtožnem predlogu (in posledično v izreku prvostopenjske sodbe), ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Obdolžencu se očita, da je v zvezi z naročilom športne opreme predsedniku Nogometnega kluba (NK) C. lažnivo zatrjeval, da bo naročeno blago dobavil v C. do 23. 12. 2015, s čimer ga je spravil v zmoto, da mu je verjel, da bo res do navedenega dne dobavil blago in mu je zato ob podpisu pogodbe o naročilu z dne 7. 12. 2015 izročil avans 2.600 EUR, preostanek kupnine pa se je zavezal plačati ob dobavi opreme, pri tem pa je obdolženi vedel, da naročene opreme v roku ne bo dobavil, ker je sam ni imel na zalogi in je pri tujem dobavitelju tudi ni naročil, ker je vedel, da je potrebno ob naročilu v tujini vnaprejšnje plačilo celotne kupnine, nato pa do zapadlosti roka niti kasneje opreme ni izročil in kljub pozivom predstavnika NK C. prejetega zneska ni vrnil, saj mu je šlo za to, da si na škodo NK C. pridobi protipravno premoženjsko korist v višini 2.600 EUR. Bistvo obtožbenega očitka je torej ta, da je obdolženi oškodovancu lažnivo zatrjeval, da bo športno opremo dobavil v roku, čeprav je vedel, da opreme v roku ne bo dobavil. Takšen opis pa glede zakonskega znaka goljufivega namena ne zadošča. Obdolžencu se namreč ne očita, da je že ob sklepanju pogodbenega razmerja (ob podpisu pogodbe o naročilu dne 7. 12. 2015) zasledoval namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se mu očita le, da svoje pogodbene obveznosti dobave blaga ni nameraval izpolniti v roku (do 23. 12. 2015). Obdolžencu se tako ne očita, da je imel že ob sklepanju pogodbe namen, da naročenega blaga sploh nikoli ne bo dobavil, ampak le, da tega ne bo dobavil v roku. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.3

6. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti na podlagi 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za očitano mu dejanje.

7. Ker je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo ter izreklo oprostilno sodbo, je na podlagi določbe tretjega odstavka 105. člena ZKP oškodovanca Nogometni klub C. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo ter na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

8. Glede na takšno odločitev pa se sodišču druge stopnje ni bilo potrebno opredeliti do pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika, ki je sodbo izpodbijal iz drugih pritožbenih razlogov.

1 A. Vodičar v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, 2. knjiga, str. 551. 2 Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 55478/2012 z dne 3. 9. 2015 in I Ips 7238/2016 z dne 31. 1. 2019. 3 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 39293/2015 z dne 14. 6. 2018.