16. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe MATIMA, d. o. o., Postojna, ki jo zastopa direktor Borut Dolenc, Postojna, na seji 16. aprila 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 278/2020 z dne 17. 12. 2020 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 1170/2019 z dne 24. 9. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica oziroma pobudnica izpodbija v 1. točki izreka tega sklepa navedeni sodni odločbi, s katerima je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena odločitev sodišča prve stopnje, da je odgovorna za prekršek po tretjem odstavku 112. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3), za kar ji je bila izrečena denarna kazen 12.500,00 EUR in stranska sankcija izločitve iz postopkov naročanja za dobo treh let od pravnomočnosti prvostopenjske sodbe. Izpodbijanima odločitvama očita kršitev 2., 14., 22. in 28. člena Ustave, saj naj bi temeljili na zakonski ureditvi iz šestega odstavka 112. člena ZJN-3, ki je po pritožničinem prepričanju zaradi obveznosti naložitve stranske sankcije protiustavna in v nasprotju z Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28. 3. 2014, str. 65–242 – v nadaljevanju Direktiva 2014/24/EU). Zato vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 112. člena ZJN-3. Izpodbijani zakonski ureditvi očita neskladje z 2., 14. in 22. členom Ustave in neskladje z Direktivo 2014/24/EU, saj sodiščem ne omogoča tehtanja, ali je izrek stranske sankcije sploh sorazmeren, niti ne omogoča popravnih mehanizmov v smislu navedene direktive.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnice. Pritožnica sicer predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar Ustavno sodišče tega predloga ni presojalo. Pritožnica namreč v ustavni pritožbi uveljavlja očitke o protiustavnosti zakonske ureditve stranske sankcije po ZJN-3 in o njenem neskladju s pravom Evropske unije, ki jih vsebinsko ni uveljavila že v vloženem rednem pravnem sredstvu. Pritožnica sicer navaja, da naj bi pred sodišči uveljavljala očitek o neskladju izpodbijane ureditve z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave), vendar tega njenega zatrjevanja ni mogoče preizkusiti, saj ni priložila ustreznih listin.[1] Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev iz 51. člena ZUstS kot ena izmed procesnih predpostavk za postopek z ustavno pritožbo namreč ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih oziroma izrednih pravnih sredstvih). Šele izčrpanje pravnega sredstva po vsebini bi omogočilo presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS.[2] Ker pritožnica ni izčrpala pravnih sredstev, ustavna pritožba ne more biti dovoljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 112. člena ZJN-3 je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudničini zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti šestega odstavka 112. člena ZJN-3. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3919/07 z dne 23. 9. 2008, 5. točka obrazložitve, in št. Up-858/13 z dne 31. 3. 2015, 6. točka obrazložitve.

[2]Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-236/10, Up-1285/10 z dne 20. 1. 2011, 2. točka obrazložitve.