Up-345/99

4. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Z. na seji senata dne 4. julija 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1137/99 z dne 26. 10. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 883/99 z dne 3. 9. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 3. 9. 1999 zavrgel obtožnico pritožnika kot subsidiarnega tožilca, ki jo je vložil zoper sodnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 261. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju: KZ) in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu KZ. Obtožnico je zavrgel iz razloga, ker dejanje, ki je bilo predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Z izpodbijanimi sklepi je bilo pritožniku naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 50 000 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in pritožniku naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka v znesku 50 000 SIT.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev določbe 22. in 23. ter 125. in 134. člena Ustave. Kršitve utemeljuje z navedbo, da sta sodišči kršili Ustavo in zakone s tem, ko nista pridobili dovoljenja Državnega zbora za kazenski pregon sodnice, temveč sta že pred tem odločili o stvari. Kršene naj bi bile tudi določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju: ZKP) o rokih za odločanje ter načelo materialne resnice. Sodišče, ki krši zakone v škodo pritožnika, po njegovem mnenju ni neodvisno in nepristransko in tudi ne zagotavlja enakega varstva pravic. V vlogi z dne 5. 6. 2000 pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje sklepa o izvršbi za izterjavo stroškov kazenskega postopka, ki jih je dolžan plačati na podlagi izpodbijanih sodnih odločb.

3.Z ustavno pritožbo je mogoče uveljavljati kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, storjene s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Določbi 125. in 134. člena Ustave, na kateri se med drugim sklicuje pritožnik, določata položaj in načela za delovanje sodne veje oblasti. Ker ne opredeljujeta človekovih pravic in temeljnih svoboščin, morebitne kršitve teh določb ne morejo biti predmet presoje Ustavnega sodišča na podlagi ustavne pritožbe.

4.Kršitve pravic iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva) pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem kršitev zakona. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da ni inštanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118).

Izpodbijanim odločitvam sodišč tega ni mogoče očitati.

5.Prvostopno sodišče je izčrpno obrazložilo svoj zaključek, da iz opisa kaznivih dejanj v obtožnici ne izhajajo vsi znaki kaznivih dejanj, ki jih je pritožnik očital obdolženki. Drugostopno sodišče pa je ob odločanju o pritožbi zavzelo stališče, da sodišče ni bilo dolžno raziskovati vprašanja imunitete sodnika, glede na to, da pritožnikov obtožni akt zavrglo že iz razloga, ker dejanji, ki sta bili predmet obtožbe, nista kaznivi dejanji (prva točka prvega odstavka 277. člena ZKP). Stališčem sodišč ni mogoče odrekati razumne presoje. Zgolj to, da sodišče ni odločilo v pritožnikovo korist, pa ne utemeljuje kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Ker ustavna pritožba ni bila sprejeta, Ustavno sodišče ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih sklepov.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in Milojka Modrijan.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk