Jedro

Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s 1. odstavkom 386. člena ZFPPIPP tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso in določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka je tako treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 113147/2011 z dne 8.8.2011 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi. Glede nadaljnjih pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati stroške v znesku 37,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti. Iz sodbe izhaja, da naj bi sodišče v dokaznem postopku, v katerega ni bila vabljena in ni prejela vabila, opravilo celoten postopek. Ni se mogla zagovarjati, nič ji ni bilo posredovanega, to so kršitve pravdnega postopka. Navaja, da je od 27.9.2012 v stečajnem postopku St 2008/2012, prilaga oklicu začetka postopka osebnega stečaja. V tem primeru bi sodnica morala pravdo prekiniti, saj nima pravdne sposobnosti, da bi se zastopala glede svojega premoženja, v kar predmetni postopek spada. Kršen je tako Zakon o pravdnem postopku kot tudi Zakon o finančnem poslovanju in prisilni poravnavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ko tožene stranke ni vabilo na narok za glavno obravnavo, saj je v konkretnem primeru odločbo o sporu izdalo brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

5. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je tožena stranka od 27.9.2012 v stečajnem postopku oziroma se je tega dne začel postopek osebnega stečaja nad toženo stranko. Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja sicer ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena poslovna sposobnost je, ker je v osebnem stečaju, omejena v skladu s prvim odstavkom 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP tako, da ne more sklepati pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso in določenih dejanj ne more opravljati brez soglasja sodišča. V mejah poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP) je tudi pravdno sposobna. Določbe o prekinitvi postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) je tako treba uporabiti smiselno in do prekinitve pride v pravdah, v katerih se obravnavajo terjatve stečajnega dolžnika, ki vplivajo na obseg stečajne mase.

6. Za takšen primer gre tudi v predmetni zadevi, zato ima pritožba prav, da je postopek prekinjen, ker so nastale pravne posledice stečajnega postopka. Ker sodišče v času prekinitve ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi niso bili podani pogoji za izdajo odločbe (saj prekinitev postopka ni nastopila po koncu glavne obravnave) je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo, napačno. Sodbo sodišča prve stopnje je bilo zato treba zaradi kršitve določb postopka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj sodišče druge stopnje glede na njeno naravo kršitve ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).