Jedro

Stranka je upravičena do povrnitve le tistih stroškov, ki so bili potrebni za pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških, vsebovan v sodbi sodišča prve stopnje, v toliko spremeni, da se znesek 1.067,69 EUR nadomesti z zneskom 490,07 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep o stroških v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.V uvodoma navedeni sodbi je sodišče prve stopnje s sklepom o stroških tožniku naložilo, da tožencema v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe povrne pravdne stroške v višini 1.067,69 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik s pravočasno pritožbo izpodbija sklep o stroških. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo 155. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je stroške odmerilo v nasprotju z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati nagrade za končno poročilo stranki (50 točk) ter pridobitev klavzule o pravnomočnosti (20 točk), ker teh storitev pooblaščenec še ni mogel opraviti, saj postopek še ni kočan. Seštevek ostalih priznanih nagrad (160 točk za odgovor na tožbo, 160 točk za prvo pripravljalno vlogo, 260 točk za udeležbo naroku dne 23. 3. 2016, 130 točk za udeležbo na naroku dne 17. 5. 2016) znaša 710 točk. Upoštevaje povišanje za 10% (zastopanje dveh strank) ter za 2% (izdatki) bi moralo sodišče pravdne stroške odmeriti na 446,093 EUR. Predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se se tožniku naloži v povrnitev navedeni znesek oziroma podredno, da se izpodbijana II. točka sodbenega izreka razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odvetnik mora po končanem postopku pridobiti klavzulo pravnomočnosti in stranki zadevo obrazložiti. Zato nagrada, ki pripada odvetniku za ti dve opravili, predstavlja stroške, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stroški, ki niso nastali, se res ne povrnejo. Vendar dejstvo, da storitev še ni bila opravljena, samo po sebi še ne pomeni, da tožencema strošek za opravo storitve ni nastal. Ker mora stranka mora povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave (tretji odstavek 163. člena ZPP), toženca pa sta v stroškovniku zahtevala tudi povrnitev teh dveh nastalih jima stroškov, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožniku naložilo v povrnitev pritožbeno sporna stroška.

6. Pritožba pa pravilno izpostavlja, da je znesek stroškov, ki ga je sodišče prve stopnje naložilo v povrnitev tožniku, izračunan napačno. Ob pravilni uporabi matematičnih pravil znašajo nagrada in izdatki odvetnika 875,16 točk (= 780 točk za posamezne storitve + 78 točk za zastopanje druge stranke + 17,16 točk za izdatke). Ob vrednosti točke 0,459 EUR, upoštevaje še davek na dodano vrednost, znašajo pravilno izračunani potrebni pravdni stroški 490,07 EUR.

7. Pritožbi je bilo potrebno delno ugoditi zaradi pravilne uporabe materialnega prava in izpodbijani sklep o stroških delno spremeniti (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi. Niso bili namreč podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

8. Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s svojim zahtevkom na znižanje preživnine ni uspel in ta pravdni postopek niti ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ter 413. člen ZPP).