Jedro

Rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR je izključevalni (prekluzivni) rok materialnega prava. Zaradi takšnega njegovega značaja na njegov tek ne vplivajo določbe 83. člena Zakona o sodiščih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica prejela dne 6.7.2004 redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) zaradi poslovnega razloga, s pravilnim pravnim poukom. Tožbo je tožnica vložila s priporočeno poštno pošiljko dne 16.8.2004. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je rok za vložitev tožbe, ki je določen v tretjem odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) materialni rok, na katerega tek sodne počitnice ne morejo vplivati.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje. Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je izključevalni (prekluzivni) rok, na katerega določbe 83. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 do 73/2004, v nadaljevanju: ZS) ne morejo vplivati. Rok iz navedene določbe ZS je procesni rok, rok iz 204. člena ZDR pa prekluzivni rok.

Procesno pravne podlage za odločitev, ki je urejena v prvem odstavku 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP), sodišči druge in prve stopnje v obrazložitvah sklepov nista navedli.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče razveljavi sklepa sodišč druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajala je, da je redno odpoved PZ prejela 6.7.2004. Rok za vložitev tožbe je začel teči naslednji dan in je tekel do 15.7.2004, ko so se začele sodne počitnice. Tek roka se je nadaljeval dne 16.8.2004, ko je bila vložena tožba, ki je torej bila vložena pravočasno. Upoštevati je treba, da v času sodnih počitnic veliko odvetnikov ne dela, zato je tožnica lahko najela odvetnika šele 14.8.2004. Pred delovnimi in socialnimi sodišči je tožbo dovoljeno vložiti le po pooblaščencu. Tožnica je prava neuka, ima pa tudi težave z zdravjem.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je po določbi 367. člena ZPP v načelu dovoljena zoper sodbo, ki je bila izdana na drugi stopnji. Izjemoma je na podlagi prvega odstavka 384. člena ZPP revizija dovoljena tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Za tak primer gre v tem sporu.

Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Ker tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala, je sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru uporabe materialnega prava.

Čeprav sodišči druge in prve stopnje tega nista navedli, njuni odločiti temeljita na prvem odstavku 274. člena ZPP. Ta med drugim določa, da sodišče zavrže tožbo tudi tedaj, če je s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe, tožba pa je bila vložena prepozno.

Iz pravnih norm, predvsem iz ZPP, pa tudi iz Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, v nadaljevanju: OZ), izhaja, da zakonodaja ureja materialne in procesne roke. Materialni roki so izključevalni (prekluzivni) in zastaralni roki in so določeni v materialnem pravu. Pri prekluzivnih rokih pravica preneha po samem zakonu (pravu), pri zastaralnih rokih pravica sama s potekom časa ne preneha, zavezanec pa lahko ugovarja zastaranje. Procesni roki so roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj strank. Za razmerje med tekom materialnih in procesnih rokov v postopkih po ZPP, je pomembna določba sedmega odstavka 112. člena navedenega zakona. Ta določa, da določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. To pomeni, da se tudi materialni roki za vložitev tožbe podaljšujejo za poštni tek, vendar samo zanj in v drugih primerih iz prvega do šestega odstavka 112. člena ZPP. Razlika med izključevalnimi in zastaralnimi roki je določena v 345. členu OZ, ta člen pa tudi ureja temeljne pravne značilnosti izključevalnih rokov. V njem je določeno: "Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo, ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena." To pomeni, da je v primerih, ko je s posebnim zakonom (v tem primeru s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) določen rok za vložitev tožbe, pa stranka zamudi rok, pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. V 83. členu ZS so določeni procesni roki, na kar kažejo nekatere besede v tej določbi, na primer: "Sodišča opravljajo naroke in odločajo ..." (prvi odstavek), "...v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja" (tretji odstavek). Procesni roki na tek izključevalnih rokov ne vplivajo, razen v navedenem primeru iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, ki pa v tem primeru ne pride v poštev.

Povedano kaže, da je tožnica, ki ji je bila redna odpoved PZ vročena dne 6.7.2004, tožbo pa je vložila dne 16.8.2004, zamudila tridesetdnevni izključevalni rok iz tretjega odstavka 204. člena ZDR. Njeni revizijski ugovori zato na odločitev ne morejo vplivati.

Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (378. člen ZPP).