Jedro

Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.

Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 168/2009 z dne 22. 4. 2009 ugodi ter se plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 168/2009 z dne 22. 4. 2009 razveljavi.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. I Pg 168/2009-14 z dne 22. 4. 2009. Zoper navedeni sklep se je pravočasno, iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, takšnemu ugovoru ugodi in taksni nalog prvostopnega sodišča razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP.

Določba 39. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1) določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanjih tarifi. A contrario, za postopke, ki so začeli teči po uveljavitvi »novega« zakona (ZST-1), se uporablja »novi« zakon. V obrazložitvi predloga ZST-1 (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 7/2008 z dne 14. 1. 2008) je navedeno, da se po določbi 39. člena takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo novega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po prejšnjem predpisu (Zakon o sodnih taksah, Ur. l. SRS, št. 1/90 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST). To je utemeljeno s tem, da predlog zakona določa takse na povsem drugačen način kot prejšnji zakon, zato je najprimerneje, da se v istem postopku takse plačujejo le po enem predpisu in ne deloma po prejšnjem in deloma po novem zakonu.

Pritožbeno sodišče sledi pritožbenim navedbam, da se je postopek med pravdnima strankama začel pred uveljavitvijo ZST-1, to je pred 1. 10. 2008, pri čemer dejstvo, da je z dnem prispetja spisa na Okrožno sodišče v Kranju, 8. 4. 2009, prišlo do »transformacije« izvršilnega v pravdni postopek, ne igra nobene vloge. Iz določbe 2. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izhaja, da v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Iz navedenega sledi, da pravdni postopek, v katerega se je na podlagi sklepa opr. št. VL 22000/2008 z dne 12. 1. 2009 transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.

Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je svojo odločitev oprlo na določbe ZST-1, zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno z določbo 39. člena ZST-1 bi torej moralo uporabiti določbe ZST.

ZST v 2. odstavku 4. člena med drugim določa, da taksna obveznost za vlogo nastane takrat, ko se vloga izroči, za sodno odločbo pa takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Tožeča stranka je v izvršilnem postopku (takrat še kot upnik) plačala sodno takso za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v višini 40,00 EUR. Za »transformacijo« izvršilnega postopka v pravdni postopek pa po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko niti ni mogla nastati. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

V obravnavani zadevi ni podlage za odločanje o stroških postopka po načelu uspeha, zato se zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pritožbenega postopka zavrne.