Jedro

S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe ZUP ne uporabljajo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Senat Fakultete za državne in evropske študije (Senat FDŠ) odločil, da se doktorska disertacija mag. A.A. z naslovom "X." zavrne (1. točka izreka) in da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi povzema potek postopka imenovanja dveh dodatnih članov komisije za oceno uvodoma navedene doktorske disertacije in zaključuje, da je bila le-ta na podlagi treh negativnih poročil ocenjevalcev zavrnjena.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev. Pri tem obširno prikazuje postopek priprave osnutka doktorske disertacije ter izpodbija način imenovanja članov komisije za ocenjevanja le-te, njihovo primernost in zatrjuje kršitev Statuta FDŠ glede preprečitve uspešnega zagovora doktorske disertacije. Navaja tudi, da obstaja sum odtujitve doktorske disertacije za potrebe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS). Zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo novega sklepa z možnostjo sporazumnega dogovora med tožečo stranko in toženo stranko in v tem primeru tudi možnost umika tožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo kot neutemeljene zavrača tožbene očitke glede tega, da je tožena stranka nezakonito in nestrokovno zaključila doktorski študij. Celoten postopek je zakonit, tožeča stranka pa v tožbi ne navaja ničesar, kar bi bilo lahko predmet uspešne in dopustne tožbe v upravnem sporu skladno z 2. členom ZUS-1, ker z izpodbijanim sklepom tožeči stranki ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico. Podrobneje pojasnjuje potek ocenjevanja doktorske disertacije in kot neutemeljene zavrača namigovanja o obstoju suma njene odtujitve. Sicer pa je o tožbi v zvezi z imenovanjem članov komisije za ocenjevanje osnutka doktorske disertacije upravno sodišče že odločilo s sklepom II U 499/2014-20 z dne 8. 7. 2015. Predlaga, da sodišče tožbo glede imenovanja komisije za oceno disertacije zavrže, ker gre za pravnomočno razsojeno zadevo in da ugotovi, da je bil formalni postopek predloga teme disertacije, imenovanja mentorjev in komisij do predložitve osnutka in končne predložitve ocen Senatu skladen s predpisanim pravilnikom in tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožeča stranka v nadaljnjih pripravljalnih vlogah ponavlja trditve, ki se nanašajo na sestavo komisije za oceno doktorske disertacije in kršitev Statuta FDŠ glede preprečitve njenega uspešnega zagovora.

5. V odgovoru na pripravljalne vloge tožeče stranke tožena stranka vztraja pri navedbah iz odgovora na tožbo.

6. Tožba ni dovoljena.

7. V prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Pri tem je upravni akt (drugi odstavek 2. člena ZUS-1) upravna odločba in drug javno pravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Drugi odstavek 5. člena ZUS-1 pa glede izpodbijanja sklepov še posebej določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov oz. dejanj, s katerimi organ posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

8. Po presoji sodišča izpodbijani sklep ni upravni akt, ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ZViS), ki velja tudi za toženo stranko, ki je samostojen visokošolski zavod, doktorski študijski program študentom omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge (33. člena ZViS). V okviru avtonomije (po 58. členu Ustave Republike Slovenije) in pooblastil, ki jih daje ZViS, je tožena stranka doktorski študijski program uredila v Pravilniku o študiju na Fakulteti za državne in evropske študije (Pravilnik FDŠ). Ta v okviru študijskih programov za pridobitev izobrazbe v členih od 141 do 194 podrobneje določa pogoje in način izvedbe doktorskega študija, med drugim tudi pregled doktorske disertacije s strani mentorja (178. člen), imenovanje komisije za oceno doktorske disertacije (180. člen) in obveznosti članov komisije v zvezi z izdelavo te ocene, ter posledično tudi postopek, ki sledi tako v primeru, ko je to mnenje pozitivno (in se dovoli pristop k zagovoru), kot tudi v primeru, ko je mnenje negativno (in se doktorska disertacija zavrne) in študent disertacije več ne more predložiti (181. do 183. člen).

9. S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne uporabljajo. Tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepih I Up 553/2008 z dne 17. 9. 2009 in X Ips 60/2009 z dne 24. 3. 2010. Izpodbijani sklep o zavrnitvi disertacije, ki ga je v skladu s 183. členom Pravilnika FDŠ na predlog Študijske komisije sprejel Senat FDŠ, po povedanem torej ni dokončni posamični akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne predstavlja sklepa v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ne more biti predmet presoje v upravnem sporu.

10. Po presoji sodišča zoper izpodbijano odločitev sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS, saj je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v zadevah, v katerih se odloča o pridobitvi oz. izgubi statusa študenta in v tistih zadevah v zvezi s študijem, o katerih se odloča o kakšni pravici ali pravni koristi študenta, kar pa ocena Senata o zavrnitvi doktorske disertacije, glede na zgoraj obrazloženo, ni. Res je, da je tožena stranka v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedla, da je zoper ta akt mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, vendar napačen pravni pouk ne more vplivati na odločitev sodišča v obravnavani zadevi.

11. Po presoj sodišča tožba tudi ni vložena na podlagi 4. člena ZUS-1, saj tožeča stranka v tožbi ni navajala, katere ustavne pravice so ji bile kršene z izpodbijanim aktom. Če bi želela tožeča stranka sodno varstvo po navedeni določbi, bi morala vložiti tožbo s tako vsebino, česar pa ni storila.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.